Osovnik,Gontarska pl.,Govejek (krožna tura)

Naj bo danes ena uganka za začetek : Skoraj pred nosom jih imava, pa jih tako malo poznava... Kaj so to? Ja, »Polhograjci«, seveda . Že dolgo imava v planu, da jih malo raziščeva…No, danes, ko so se jutranje obveznosti zavlekle skoraj do poldneva in ni bilo več časa za kam dlje, se je ponudila priložnost…In ker imava rada krožne poti, sva se navdušila nad Viharnikom zapisom zgoraj (Viharnik, hvala za namig ).
Parkirava v dolini Ločnice, pot začneva pri smerni tabli »Osolnik – Krožna pot«. Senčno in vlažno dolino hitro »premeljeva« in kmalu sva iz gozda ven, kjer naju pozdravi sonce. Ob pogledu na sončna travnata pobočja pa osupneva in ostaneva brez besed – uzreva namreč trop gamsov, kakih deset ali petnajst jih je bilo…sploh nisva mogla verjeti svojim očem, kajti toliko jih še nisva videla na kupu, še najmanj pa na taki višini... Večina je zbežala v gozd, nekaj jih je ostalo… eni so se mirno pasli dalje, drugi so »pozirali«. Hvala . Postanek tu je bil doooolg…nisva se jih mogla nagledati. Potem le nadaljujeva proti vrhu Osolnika, kjer kar močno piha, zato se ne zadrživa dolgo. Sestopiva v smeri krožne poti mimo brunarice in nadaljujeva spet navzgor do vrha Gontarske planine, kjer so veje dreves še odete v led in ustvarjajo še malo zimskega vzdušja. Potem po grebenu sestopiva proti Govejku in nazaj na izhodišče.
Razmere: vtisi so bolj spomladanski kot zimski . Pot je ponekod popolnoma kopna, drugje poprhana s snegom, v najbolj senčnih predelih pa prekrita z nekaj centimetri pomrznjenega snega – kjer je strmina večja, se je treba paziti zdrsa. Na poti z Gontarske planine proti Govejku sva prečila tri ali štiri kar konkretne plazove (kdo bi si mislil, na takih »hribčkih«). Ne morem reči, da so bili zelo obsežni, vendar, če bi koga slučajno zajeli, gotovo ne bi ostal nepoškodovan.
Lepo popoldne je bilo, upam, da se kmalu spet vrneva v te konce…včasih tudi taki »kuclji« nudijo obilo zadovoljstva…

Gita,super turo sta naredila!.Z razliko od moje poti,sta jo vidva mahnila en odcep prej(pri Rusu)v hosto.Zgoraj se pot priključi dovozni cesti ,ki pripelje od Sore gor.Včeraj sem tudi jaz napravil krožno turo,tokrat okoli Tošča.Tile Polhograjci pa vedno skrivajo kakšna nova presenečenja in postrežejo z lepotami pokrajine v vsakem letnem času.Pozimi takoj po sneženju nudijo celo prav dobro smuko.

Tale trop gamsov pod Koštovcem (zadnja kmetija pred Osolnikom) je stalen, pasejo se kot domače ovce

Ja Viharnik, res sva bila navdušena nad lepimi Polhograjci in verjameva, da so čudoviti v vseh letnih časih. Sva si pa res tudi ogledovala nekatera pobočja in "modrovala", da bi se tu dalo dobro spustiti tudi s smučkami . Bova nadaljevala z raziskovanjem...mogoče se pa kdaj srečamo

@Zippo - aha, torej jih je večkrat moč videti...midva sva se prvič potikala tu naokrog in sva bila res zelo presenečena...najina prva misel je bila, da jih morda kdo celo goji...vendar ko ni bilo nikjer nobene ograje, sva vedela, da ni tako...res zanimivo...

Že dolgo ni nihče obudil tele lepe krožne poti, ki smo jo danes prehodili v obratni smeri kot Gita zgoraj. Le od Doma na Govejku do klopce na Gontarski planini smo se povzpeli po grebenu, kar je za te razmere boljše. Danes so se tudi turni smučarji preganjali po pobočjih Osovnika, za veselje je bilo menda dovolj. Gamsa sta bila pa dva, a oba z menoj. . Lepa, priporočljiva krožna tura.

Osovnik ljudsko, Osolnik geografsko

Tudi po izgovorjavi in poudarkih vsak različno, odvisno s katerega konca se pride. No, jaz grem ponavadi na Osovnk (povdarek na dugem o). Mimogrede, kako se obrnejo slike?

Lidija tud jaz pravim Osovnk
Slike pa najlažje obrneš še preden jih naložiš na portal.

To že vem, in v moji mapci so prav. Tule se sučejo malo po svoje... morda ima zraven kaj osmica od oken.. Bom pa samo take vodoravne slikala.

Danes sem se malo sprehodil čez Govejek na Gontarsko pl. in Osovnik.
Pot pričnem s prvega parkirišča v Ločnici, zavijem mimo slapiča in brvi do Micke, potem čez Govejek na Gontarsko pl. in po grebenski na Osovnik.
Po tej varianti je sedaj malo shojeno, novega suhega snega je nad 5cm, spodaj je južen že primerno zamrznjen, ne drsi, zato je hoja zelo mehka.Pod Gontarsko pl. so plazovi dodobra nanesli kupe snega na pl. traso, ki pa niso več nevarni.Zaradi prejšnje odjuge in zadnjega sneženja so borovci odeti v bele skulpture vejevja in zelo lepi za pogledati.Vršnji del Gontarske pl. je bil v megli, pihalo je hladno z vzhoda, cca -5°C.V glavnem snežna pravljica, ki jo toplo priporočam, še preden jutri čez dan sonce ne otrese z borovcev in smrek bele okraske.Slik ni,Lp!

Deževni Polhograjci.

Spet ena lepa tura po Polhograjcih, ki so ponujali za Velikonočne praznike pravo sneženo idilo nad 700m.
Pohodni krog začnem pri prvem parkirišču Ločnice, grem preko hiške Micke na Govejek, tam naprej že v sneženju na Gontarsko pl, potem po dolgem sneženem grebenu na sedlo in do vrha Osovnika.
Krasna bližnja tura, verjetno precej lepša kot doma z okna opazovati močvaro, dež in luže.

Še en čudovit dan preživet v Polhograjskih gozdovih.Naslednjič jih obiščem v drugem letnem času

Danes smo krožili v istem koncu: s Sv. Andreja na Sv. Ožbolt, Tošč, Gontarska planina, Osolnik, Puštal in nazaj na izhodišče.Puštalski krog

Za ljubitelje tega konca ena dobra novica.

Pot iz Trnovca oz. Ločnice mimo elektrarne do Mihelčičevega doma na Govejku je očiščena in lepo prehodna. Dom je pa seveda tudi odprt.

Srečno pot!

Še boljša novica za ljubitelje krožnih poti v tem koncu.

Člani PD Medvode so pred dvema dnevoma popolnoma očistili in celo pograbili planinsko pot, ki povezuje Brunarico Osovnik in Mihelčičev dom na Govejku. Je lepša kot pred žledolomom

Na Govejku pa pravijo, da bo 30.04.2014 kresovanje in se veselijo naše udeležbe.

Srečno!

Po pripravi kosila za prehlajeno mami, sem na hitro skočil v Polh. hribovje iz Ločnice na Gontarsko pl.
Spodaj gozd močno zaivjen, zgoraj se je pri Micki na 650m že povsem odprlo.Do vrha je sonce prijetno grelo s čudovitimi razgledi.Vračal sem se po grebenski na sedlo pod Osovnikom in v dolino.Izlet za dušo.

Namesto obljudene Smarne gore, se precej lepšo turo dela v osrčju Polhograjcev.
Gor iz hladne Ločnice, višje pa precej močna in verzija, že skoraj poletje. Ob cerkvi Sv Mohorja na vrhu so že pozagali podrto bukev od orkanskega vetra. Sneg se skriva le še v osojnih legah.Spokojen oddih na samotni Gontarska pl ob rahlem vetriču, ki je šele stel v krošnjah dreves. Povratek preko odprtega Govejka in Micke, ki jih bo v novem letu štela že okroglih 90.Naj vam novo leto 2018 pričara nove izzive v kvalitetah mirnega duha

Da ne odpiram nove teme, predlagam raziskovalnim dušam kar tukaj, da se da na vse te vrhove in planine tudi z zahoda. Če štartate iz Kozjekovega grabna, se v gozdu skriva nešteto poti in vlak, ki vodijo proti Gontarski planini. Pa tudi nepričakovane kamnite razvaline nekoč kar velikega posestva se skrivajo v gozdu nekje severno nad domačijo Žirovnik. Tam pa je tudi razgleden SZ podaljšek grebena od Igal.

Če kdo kaj več ve o tem delu, bom hvaležen za informacije.

No, nekaj teh vlak, ki jih omenja grega_p prehojenih včeraj. Namen je bil raziskovanje sveta med Dolinsko goro, Igalami in vrhom Kajža 852 m oz. firbec, kam pripelje na križišču pod Dolinsko goro leva precej široka vlaka. Ta se je sicer vse bolj ožala, nudila mnogo variant prehoda levo in desno, tako da se raziskovanje še nadaljuje. Povratek pa spet malo drugače do izhodišča.

Pa še odgovor gregu, ki ga zanima informacija o razvalinah tam v gozdu nad domačijo Žirovnik (slike pod Dolinsko goro). Gre za že davno zapuščeno domačijo Jamnik. Med vojno so Nemci domačijo požgali, po vojni pa so bile tam posajene smreke, tako so ruševine s časom ostale v objemu gozda. Grega, omenjaš razgleden SZ podaljšek grebena od Igal. Misliš Kajžo?