Zdravo.
Kar se današnjega dneva tiče, je bilo tako: cesta do Mitneka je popolnoma očiščena in prevozna brez popolnoma nobenih težav, prav tako ne terja nobenih posebnih šoferskih spretnosti. Naprej pa moraš pač presodit. Makadam, zasnežen, občasno sicer posut. Sicer je od začetka izgledala načelno prevozna, ampak sva se vseeno odločila da parkirava kar pri Mitneku. Tako da ne vem do kje se da.
Naprej pa - vzpon od Mitneka je ubitačen. Naravnost navzgor skozi strmo grapo, zašvicaš konkretno. Predvsem pa bi opozoril na del poti, kjer so narejene stopnice. No, sedaj so te stopnice v glavnem poledenele in zlasti v sestopu zelo nevarne. Previdno!
Z izjemo tega pa je malce problematičen del samo še tik nad kočo. Tam je ena strma prečnica, kjer je pot zelo ozka, pobočje pa strmo. Ta del je osojen, kar pomeni, da je sneg trd in oprijem slab. No, zdaj je tam zajla, kar zadevo zelo olajša. Ko pa si enkrat na onem sedelcu, pa ena sama uživancija. Zjutraj je bilo še trdo in pomrznjeno, kasneje pa se je sonce uprlo, sneg se je ojužil in gojzarji so držali sijajno. V oni kotanji pod vrhom sta zgaženi obe varianti gor - ena bolj levo po nekakšni grapici, morda malce strmejša, druga pa desno po grebenu - ta je morda malce lažja, vendar ima nekaj izpostavljenih mest nad steno.
Ali so dereze nujne? Tako bom rekel - če na oni prečnici ne bi bilo zajle, bi rekel, da skorajda so. Zdaj, ko pa zajla je, pa je tam mogoč tudi vzpon (še zlasti pa sestop) brez njih, ki ni ravno estetski, vendar gre. Aja, jaz sem jih vzel s sabo in vseeno malce uporabil, konec koncev tudi za trening.
Sicer pa božanski dan, super vreme, super razgledi, sijajna tura. Ni kaj dodat.