Picco di Mezzodi - Poldnik ali Kopa

zdravo Miha, lepo da ste prišli gor malo napolniti baterije, ja upam da bo križ za en cas v redu, spet smo pozabili namestiti novo knigo , prijatel se je spomnil da je pozabil doma potem ko smo vas srecali na razpotje , vsaj je potem dal za rundo v tisti gneci pri sp.jezeru, ker ste bili tako hitri ste potem obiskali kaj drugega v bližini?

V soboto je bilo res lepo vreme in vrh ponuja res odlicne razglede. Tudi mi smo se ustavili pri jezeru na pijaci in res je bilo veliko ljudi.

Belopeška jezera-Kopa-Moriška krnica-Sedelce-Klanška škrbina-Belopeška jezera

Prehod z Moriške krnice na travnate strmali, razgrinjajoče se na slovenski strani pod škrbino Sedelce, me je zanimal precej časa. Ločanka ga je obudila na zavedno raven s svojim obiskom Remšendola, olja na ogenj je slikovno dodal še Alessio in neki črviček mi ni dal miru, zato sem pred poslabšanjem morala na pot. Za izhodišče sem namesto Remšendola izbrala Belopeški jezeri, saj sem želela vključiti tudi Poldnik. Pot nanj je kar strma in v jutranjih urah tudi drsna. Nekje na gozdni meji sem srečala prvo živo dušo, ruševca. Sestopila sem po poti, ki je inagibile (pogojno (ne)prehodna, neprimerna za uporabo) in je, če odmislimo markacije, podobna izjemno slikovitemu brezpotju - varoval ni in jih tudi ni bilo, zato nanje ni nikjer računati. Nekje sredi sestopa sem srečala drugo živo dušo, gamsa, ki me je čudno pogledal, rekel pa ni nobene. Počez čez krnico in nato v S-u navzgor na Sedelce. Poplezavanje je enostavno, a v prvem delu je po skali kar teklo. Vseeno mi je bilo to ljubše kot šodri malo bolj na levi strani. Druga gredina je bila nekdaj-nekoč opremljena in je najti nekaj klinov, skob in ostankov žice/jeklenice - meni ni delovalo uporabno, pač pa bolj kot muzej na prostem. Na Sedelcu sem zavila proti Klanški škrbini in se sprehodila pod Visoko in Malimi špicami. Skala nad Sedelcem je v nekem drugem načrtu, zato se niti na njen lahko dostopni vzhodni vrh nisem podala. Sestop s Klanške škrbine po grapi polni kotalečih se kamnov ni najbolj prijazen kolenom, a te preseneti s slapovoma, ki tudi v letošnjem suhem poletju nista presahnila.

palček, krasno! Takole ti odgovorim

Odlično palček! Lepo kot vedno!

Lepo
Ob sliki 26 je moja prva misel tole...

palcek, divje kaj ne tam okoli ? hvala za slike , vidim da markacija še obstaja(leto 2011) , ja tam okoli slike 20 sem takrat moral narediti varjanto da sem se izognil zgornjega dela oskega žleba zaradi kamnega podora, slike so od leta 2011 iz poti 519, sedaj zaprta.

Res je, ločanka. Sem ga splašila in v svoji nerodnosti ni uspel zleteti drugam kot na bližnjo vejo.

Djimuzl, najbrž je bilo podobno, le samokolnice po moje niso mogli spraviti tja gor.

Ja, Alessio, pot 519 je pravi biserček. Upam, da jo uspete urediti in znova odpreti.

Zokipoki, hvala... Se bo treba enkrat domeniti za Z Julijce.

Si imela srečo. Jaz sem ob sestopu s Kožljaka , ko smo šli do kapelice Bes šla mimo grma , kjer sta dva poletela. Ampak tako hitro, da ju ni bilo nikjer več. Sta se potuhnila tam nekje blizu.

Uhh, Palčica, lepo!!! Pa še živih duš je bilo očitno bolj malo . Zopet nekaj za v malho spraviti...

Danes pa s PD Rašica Ljubljana na prelep vrh -Poldnik ali Kopa po italijansko Picco di Mezzodi-2063m.Pri spustu pa smo šli še na bližji vrh Col Rotondo-1583m.Višinca je 1000m.Pot je zahtevna -posebno danes, ker ni bilo suho in je mestoma drselo.Ključni del vzpona je skalnata sateska, kjer gre po vseh štirih.Za nazaj je tu glavni vodnik postavil vrvno ograjo in tako smo se brez težav sputili dol.Na vrhu pa so nas dočakali božanski pogledi na vse gore naokoli .Vrh je namreč odličen razglednik.Vreme je bilo odlično-šajba .

Sella Colrotondo - tudi Črni vrh po naše

Hvala tulipan!Ali poznaš vrhov na slikcah-jaz jih ne ločim.

Sedaj sem proučil še vojaški zemljevid. Sella Colrotondo je ime za sedlo. Črni vrh se imenuje samo Colrotondo.Od tega sedla nekje na sredini poti do Poldnika je na levi strani vrh Kolarič-Monte Collarice -1485-mi nismo opazili nobene stezice -ne vem ali se je potka popolnoma zarastla ali pa gre za brezpotje. Vodnika sta povedla , da na Poldnik vodi z druge strani zelo zahtevna pot-na zemljevidu je označena rdeče črtkano-gre mimo vrha Bukovnika -Monte Buconik.Po zahtevnem delu se pot nadaljuje v Remšendol-Valromana -vsaj tako sem si zapolnil.

Še malenkost o jezerih pod Mangrtom:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4584/dve-jezeri-razli%C4%8Dna-imena-klan%C5%A1ki-mangartski-ali-belope%C5%A1ki-jezeri

Zelo poučno-hvala turbo.

Branko, seveda jih poznam.
Malo se pa le potrudi.
Bi se kar šlepal, kajne, kot pri Alenki

https://tomazsarc.blogspot.com/2022/10/poldnik-picco-di-mezzodi-8102022.html

Na najtežjem delu vrvi ni več, zato je potrebno nekaj spretnosti, še posebej pri sestopu.

Tokrat sva se podala v bližnje zamejstvo in se od Mangarskih jezer povzpela na razgledni dvatisočak Kopo. Pot večinoma strma, potrebno je tudi poprijeti za skalo. Lepi razgledi a oddaljene vršace so žal zakrivali oblaki. Več na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/kopa-3