Pohodi upokojenskih skupin po Sloveniji

miri hvala! Res nisem vedel.

DU Britof -Predoslje smo šli z vlakom od Kranja prek Ljublana v Ribnico in nato na pohod k edinemu Jamarskemu domu v Sloveniji-vsaj tako so mi povedali. Po označenih in po neoznačenih gozdnih poteh smo prišli na pravi cilj. Ta bolj uhojena skupina je šla s pomočjo lokalnega vodnika Romanana na Sv. Ano.Jaz sem vodil ta manj uhojene do Jamarskega doma.V domu pa smo imeli toplo malico -lokalno malico-Trojko-zraven pa pol klobase.Pri domu je Francetova jama.Imajo pa tudi nekaj domačih živali-osličke ,vietnamskega pujsa.Pri čakanju na vlak pa smo si ogledali Ribnico- Ribniški grad, Alejo slavnih,Rokodelski center Ribnica-bbilo je zanimivo.

Včeraj smo šli upokojenci PD Škofja Loka sekcija Četrkovci kar na dolg pohod na Medvedovo Brdo. To je Notranska v bližini Logatca-no ravno tako blizu ni. To je prijeten bolj sprehod kot pravi pohod v naravo med travniki,po gozdu, mimo samotnih vasic ,deloma tudi po Medvedovi krožni poti.Mi smo štartali v vasi Rovte , zavili v strmo gozdno pot nad kamnolom,prek gozda in travnika v vas Žibrše.Ustavili smo se pri kmetiji Tumletovih na kavici.Pot je bila deloma markirana. Zavili smo v gozd mimo več točk Mededove krožne poti-Čebelji pogled,Medvedova klopca.Obiskali smo cerkvico Sv. Katarine .Dogovorjeni smo bili za ogled in so nam jo prijazno odklenili. Šli smo mimo učnega centra obšolskih dejavnosti.Na dveh markantnih višjih točkah so veternice z vrisanimi smermi na vse strani neba .Pot se nam je zaključila v vasi Trata pri gostilni Tavženroža. Tu je tudi mejni kamen.Od tu pelje cesta naprej v Logatec.Imeli smo za vodenje tudi lokalnega planinskega vodnika , ki dobro pozna vse tukajšne označene in neoznačene stezice.Bilo je res lepo,lepo vreme , kup travniških in gozdnih rožic.Na koncu pa še dobra topla malica v gostilni Tavžentroža -zelo priporočam.

Medvedje Brdo

V ponedeljek -10.07.2023 smo upokojenci PD Škofja Loka sekcija Pondeljkovci osvajali Pohorje. Izšlo se kje malo drugače kot je bilo načrtovano. Z velikim avtobusom smo se pripeljali do Ruške koče na Arehu.Tam so sestopili tisti manj uhojeni in z vodnikom šli k Žigartovem vrhu. Je bolj slabo označeno.Baje so se malo lovili .V Ruški koči so nato čakali, da se vrne v kočo na toplo malico ostla skupina . Drugi smo se zapeljali po lepem makadamu ndo križišča poti v Šumiku.Samo 15.minut naprej je koča v Šumiku. Prek vodotoka so klopce za počitek.Tu je začetek poti za slapova Šumika .Na drugi strani pa se gre k Žigartovemu vrhu. Žal sem skupino kot glavni vodnik popeljal drugam-seveda pomotoma.Od Žigartovega vrha do Šumika sem en teden nazaj naredil ogledno,nazaj k Ruški koči sem se vračal po cesti,kar je bilo vsekakor narobe in si zgleda nisem dobro zapomnil sestopa na šumik.Hodili smo po označenih in neoznačenih poteh ,se malo vračali, ker smo iskali oznake na drevesih.Hodili smo kar štiri ure po prijetni senci, hladu ,brez nadležne sopare. Ven iz gozda smo prišli pri bazenu za zasneževanje smučišča Pri Treh Kraljih in videli ,da delajo zgleda peto smučarsko progo.Dejansko je smučišče na Velikem vrhu-1347m.-spada pod južni del Bistriškega Pohorja .Sestopili smo k hotelu in poklicali avtobus. Seveda smo nazaj k Ruški koči naredili kar nekaj dodatnih km , ki sicer niso bili planirani. čakala na je že več kot eno uro preostala skupina in postregli so nam gobovo juho z žganci z ozvirki-za 8. evrov. Juha je res odlična -priporočam.

Včeraj smo Pondeljkovci -upokojenska skupina PD Škofja Loka hodili mali po Sloveniji ,malo po Italiji in na koncu osvojili Debeli rtič.Izhodišče je bil Lazaret,nato v Italiji v Milje ,skozi vas Čampore,v Kolombar, čez Jurjev vrh , skozi Resljev gaj,prek vinogradov in oljčnikov do klifa Debelega rtiča.Hodi se po označenih poteh,tokrat je bilo tudi malo blata,mestoma se je ugrezalo skoraj do gležnjev.Mejo čuvajo samo Italijani.Na naši strani mejnih prehodov ni slovenskih miličnikov.Vreme je bilo lepo, morje mirno-preživeli smo lep morski jesenski dan.

Po kakšnem letu smo spet šli upokojenci PD Škofja Loka sekcija Četrkovci po znanih poteh tam nad Ajdovščino -po Vertovčevih poteh.Na pot smo šli namenoma v četrtek, ker je v nedeljo klasičen vsakoletni pohod in bo dren. Šli smo po označeni poti-hodi se kar šest ur. Štart je v Ustju -95m n.v. ob potoku potoka Jevšek, ki je trenutno kar vodnat. Pot nas je nato popeljala v vas Dolenje.Vmes si ogledamo cerkev Sv. Marjete.Sledi vas Planina .Nato nas je nekaj šlo celo na Ostri vrh.Nato se gre preko vasi Gaberje .Končno smo prispeli v osrednjo vas poti-Šmarje .Dogovorili smo se za obisk butičnega vinarja -Vinarstvo Poljškova brajda.Obisk zelo priporočam-potrebna je predhodna najava .Sledi še pohod prek vasi Vrtovče in Tevče in nazaj na izhodišče .

V soboto 18.11.2023 sem šel z PD Rašica Ljubljana na prelep izlet -pravzaprav tapravo turo po naši slovenski Istri.Štart je bil v vasi Sočerga in se nadaljuje v vas Sokoliči.Hodi se po slabo uhojenih stezicah-komaj vidnih.Preči se kar parkrat vodotok Reka.No, končno se prišli v vas Sokoliči in nadaljvali proti prelepemu slapu Veli Vir. Nekako nas na potki spremljajo rumene oznake na drevesih.Spet prečimo potoček. Ob večji vodi bi bilo prečenje kar malo delikatno.nato zagledamo Beneški obrambni stolp iz. 15.stol.Tu imamo pol urni postanek.Po grebenu nad stolpom gremo v vas Starci in dol v sotesko na ogled najvišjega slapa Istre -Stranice. Žal je trenutno bolj malo vode-škoda.Sestopili pa smo nato v vas Trebeše.Tu smo imeli v butičnem vinarstvu zaključek in pri cerkvici v vasi pozvonili za srečo.Pohod traja nekako štiri ure s postanki.Pohod je treba načrtovati nekako septembra , začetek oktobra , ko ni preveč vode in ko potke niso več tako zaraščene .Odkrivali smo ta divji prvinski svet Istre stran od mestnega vrveža in ponorega sveta.Odmislili smo vsakodnevne tegobe in enostavno uživali.Ne priporočam, da bi to odkrivali sami. Celo glavni vodnik je pri ogledni malo zašel.

No pa je prišel dan , ko smo upokojenci PD Škofja Loka sekcija Pondeljkovci naredili zadnji pohod .Šli smo kar peš od vojašnice peš na Crngrob.Hodi se po gozdnih poteh. Nazaj pa smo šli po cesti.

Konec leta je in sedaj so le še na vrsti zaključne ture upokojenskih skupin v neznano. Prvi so bili na vrsti moji domači upokojenci. Ponavadi se ne gre predaleč.Skoraj bi rekli v domače loge .Šli smo si ogledat cekvico Sv. Jakoba .Zakjuček pa je bil z muziko v vasi Topol pri Domačiji na Vihri pri Jurju-736m.

Sedaj pa današnji zaključek z DU Medvode.

Danes smo Pondeljkovci upokojenska skupina PD Škofja Loka šli na sneg.Zapeljali smo se v vas Govejk.Sprehodili smo se prek vasi Spodnji Vrsnik.Končni cilj je bil hribček , kjer domuje cerkvica Sv. Tomaža.Doživeli smo pravo zimsko idilo-mraz, sneg-prelepo.

Danes pa sva s kolegom popeljala medvoške upokojence po Kosovelovi poti od Sežane do Tomaja.Res pa je ,da sem imel težave kje se v Sežani pot začne . Nekako sem s pomočjo domačinov le našel začetek poti.Takoj se zavije na gozdno potko, ki je lepo označena.Hodimo po pobočju hribu Tabor.Pot gre prek vasi Šmarje in prek vasi Križ. Nekako po treh urah hoda s postanki seveda pa smo zagledali vas Tomaj.V vasi imamo dve cerkvi in kar šest vinskih kleti. Našli smo tudi Kosolovo domačijo. Za ogled pa se je treba naročiti.Prijetno turo smo zaključili v Postojni v restavraciji Erazmus.

Ni prav nobenih tezav v zvezi zacetka poti v Sezani.
Pot se pricne pri stari soli in je na procelju oznacena z prav taksno tablo kot je na sliki 15. V nadaljevanju gremo cez trg pri cerkvi, tudi tu je dobro vidna planinska tablica in se ena je spodaj na zacetku poti, kjer se pot mimo his nadaljuje v gozd, ki je na sliki 1.
Pot je vseskozi odlicno markirana in oznacena z planinskimi smerokazi.
Seveda pa zgleda vse skupaj (bolj eksoticno) ce se clanek "opremi" s komentarjem, kako si je potrebno tako prizadevati za dolocene stvari, tukaj je to iskanje (zelo dobro oznacenega) zacetka kosovelove poti v Sezani in njenega ( zelo dobro) oznacenega konca v Tomaju.
Pa le pridite se kaj na Kras - in pa po moznosti stopite v kontakt z kaksnim vodnikom PD Sezana...

Včeraj smo šli upokojenci UD Britof-Predoslje na pohod po slovenski obali.Prehodili smo dejansko pol slovenske obale-nekako tam od 15 do 20 km .Prvič sem hodil ob na novo urejenem Andrejevem kanalu.Hodi se kar precej časa po lesenem podu.Vmes so narejeni izhodi, ki še niso do konca narejeni.Sprehodili smo se tudi mimo ličnih hišic ob obali, ki stojijo na nekakšnih splavih-zanimivo.Šli smo prek Pirana in ob obali -brežina je zdaj varna in se lepo sprehodiš do Fiese in od tam po precej strmem asfaltu na bližnje parkirišče.Zaključek smo imeli v Postojni v gostišču Erazmus.Odlično postrežejo-priporočam!

Po slikah sodeč ste parkirali v Seči in ne v Piranu in hodili ob obali do solin v Strunjanu. Tvoj "Andrejev kanal" pa se imenuje kanal sv. Jerneja ali Jernejev kanal.

Včeraj pa smo bili na ogledni za Četrkovce-upokojenska skupina PD ŠKofja Loka .Osvajali bomo slapove Istre. Zapeljali smo se v vas Sočergo.Tam je izhodišče za dva slapova -Veli Vir in Stranice.Lani sem šel na ogled teh slapov z PD Rašica Ljubljana in bilo mi je všeč ,zato sem dal to turo v program za škofjeloške Četrkovce.Odločili smo se ,da naredimo krožno. V vasi Sočergi smo zavili na krožno malo višje kot se zavije na označeno pot k slapovoma.Gre za neoznačeno pot po starih kolovozih po gozdu-imeli smo kar srečo, da nismo zašli.Na koncu se pride v vas Trebeše in od tam na označeno pot k prvemu slapu-Stranice.Slap ima bolj malo vode-nič več kot lani v jeseni. Spodnji slap Veli Vir pa je prelep.Nekako 10 m je visok,kar lepo širok in pada v prelep tolmun.Skupaj se hodi nekako pet ur.To vodim jaz 15.februarja .

Skupina Sredinci, pohodniki zbrani z vseh vetrov, največ pa iz okolice Domžal in Mengša, smo na predpraznični dan hodili nad Potjo kulturne dediščine Žirovnica. Iz Begunj na Goro, kjer nam je prijazna mežnarka odprla cerkev svetega Petra. Mimo sankaške koče proti Rodinam po Julijani, a pred njimi navzgor in na stezo pod grebenom Brezniških peči, gor do cerkvice svetega Lovrenca – nekateri so raje počakali na toplem soncu pri križu; pa spet naprej proti portalu stare završniške elektrarne, čez greben na severno stran, nad potokom Završnica skozi tunelček nazaj na sonce in v Žirovnico. Toplo, skoraj pomladansko, s telohom, resjem, cvetočimi leskami in zadovoljnimi pohodniki – dovolj za popoln dan. 10 kilometrov, 620 metrov gor in malo manj dol smo prehodili.

Danes pa smo Pondeljkovci-upokojenska skupina PD Škofja Loka osvojili Tinjan od Dekanov.Pred cerkvijo v Dekanih nas je avtobus zložil. Nato pa smo krenili na desno pot prvo k Golem vrhu in nato prek spodnjega dela vasi Tinjan na položno pot na zgornji del vasi Tinjan.Gre se mimo hiš po asfaltu in se na koncu hiš zavije na desno na označeno položno prečno pot nad naseljem na zgornji del vasi Tinjan. Pot ni pretežka ,je res malo skalnata.Je pa bila suha,tako, da ni drselo. Nekako v eni uri in po smo prišli na vrh vasi k cerkvici Sv. Mihaela. Dalo se je celo pokukati v cerkev. Nato pa po drugi označeni poti nazaj spodnji del vasi Tinjan. Od tam pa po označeni poti mimo slapu na izhodišče v Dekane .Pot do slapu je kar strma , blatna, drseča.Nad slapom je lesen mostiček.Voda pada prek zasiganega praga nekako šest metrov nižje . Vode ni veliko.Vprašanje če ima poleti sploh kaj vode.Nato si kar hitro na oljčnikih in v samih Dekanih.Vreme nam je deloma služilo. Deležni smo bili pri poti v zgornji del vasi Tinjan samo rahlega rosenja.Razgledi z vrha Tinjana na Tržaški zaliv nas niso razočarali.Bilo pa nas je za cel velik avtobus.

Danes pa z DU Medvode na morski pohod tam okrog Debelega rtiča. Zapeljali smo se kar čez mejo v Italijo-točneje v Lazaret(Lazzaretto) .Skozi vas Čampore (Chiapore) smo prestopili mejo in spet smo bili v Sloveniji.Sledila je vas Kolomban (Colombano), nato pa vas Barižoni (Barisoni) .Naj bi šli na Jurjev vrh, vendar smo ga izpustili.Nadaljevali smo prek Resljevega gaja po desni poti.Od tam smo se prek vinogradov in oljčnikov spustili kar k morju-mimo bolnice Valdoltra.Končno smo bili pri vodi.Uživali smo ob jasnem vremenu na poglede malo razburkanega morja. Kar nekaj velikih kontejnerskih ladij je čakalo na morju, da pridejo na vrsto za iztovor v koprskem pristanišču.Nato smo prek skalnate obale podali na začetek Debelega rtiča.Iti okrog rtiča ob ozki skalnati obali se nismo odločili iti,temveč smo se po precej strmi asfaltni cesti povzpeli do vrha na parkirišče in se od tam odpeljali v Postojno k Erazmesu na zasluženo toplo malico.Bilo je prekrasno vreme ,naduhali smo se morskih vonjav in si obljubili še kdaj pridemo raziskovat ta skrajni kotiček Slovenije .