Včeraj smo se na koncu odločili, da gremo na Porezen. Seveda je bilo vmes še kar nekaj drugih predlogov, a na koncu smo se, po mnenju vseh, odločili za pravega
.
Start pri Planinskem domu na Petrovem brdu. Nekaj jeklenih konjičkov priča o tem, da je šel marsikdo gor iskat sonček in seveda lepe razglede. Sneg se začne kar hitro, ne predstavlja pa, seveda ob pravi opremi, nobenih težav. Na določenih mesti teže ne zdrži
, zato se mestoma udira do kolen, včasih tudi nekaj čez. Snegec seveda ponuja tudi nekaj zimskih radosti, ki jih je bilo tokrat obilo
...zraven pa tudi precej smeha, da o dobri volji sploh ne govorim
. Po slabih 3h smo pri koči, kjer se okrepčamo. Ves čas nas spremlja megla
, a tem nekje nad vrhom že bdi sonček. V upanju, da ga kaj ujamemo, pa da se nam odprejo razgledi, gremo na vrh. Seveda je sledil "foto sešn", ki pa ga je začinil pogled na Triglav in Bohinjske gore
. Vztrajno čakanje se nam je obrestovalo, zato je bilo veselje še toliko večje. Megla je kljub vsemu še kar vztrajala, tako da smo uživali ob teh razgledih le kratek čas...pravzaprav nekaj sekund
...Nč, gremo dol, h koči. Potem pa sestop...na grebenčku, kakih 15min od koče pa "šajba"
. Razgledi ni da ni...za bogove...in za nas vztrajne
. Smo se kar smejal pa smejal, nismo hotl dol. Po kakih 15min pa počasen sestop. Včasih se nam je še mau udiral
, sicer pa lep in tekoč sestop, ki je nekajkrat potekal tudi po riti
. Pa je blo lih tko prijetno. Na koncu sledi še prijetna osvežitev pri prijaznemu in ustrežljivemu Rudiju, ki vedno postreže s kakimi novimi informacijami
.
Skratka, če povzamem, imeli smo se lepo, kljub udiranju, megli, ki pa sta ga nadgradila oz. polepšala sonček in čudoviti razgledi.