Porezen

V soboto po dolgem času zopet na Porezen. Štart iz kmetije Podhočar. Sama pot brez posebnosti, je bilo pa presenetljivo malo ljudi glede na to da je bilo vreme dokaj lepo in tudi koča je bila odprta.

Danes iz Jesenice čez planino Otavnik. Podlaga mokra zaradi včerajšnjega dežja. Obiska kar veliko, mislim pa, da jih je veliko šlo le do pastirske bajte, ki si tako ime gotovo ne zasluži, saj prav nič ne spominja na bajto. Poslopje veliko, lepo urejeno, rože na oknih... Srečam kar nekaj znancev, s katerimi je treba izmenjat par stavkov. Pod vrhom občudujem rastišče alpske možine. Veliko jo je. Na vrhu gneča, največ mladih družin in šotor, menda radiovezisti. Ob povratku se posledkam še z malinami.

Niso radiovezisti, ampak radioamaterji. Prvo nedeljo avgusta, je znano radioamatersko tekmovanje Alpe Adria. Tako, da je to nedeljo, vsako leto, možno srečati te zagnance na naših vrhovih.

Hvala za popravek, črow.

Porezen iz Davče, brez malin tudi ni šlo, na vrhu pihalo v zavetju pa toplo.

Lep dan je bil.

Miri, sem ti mahal z nasprotnih bregov.

Je blo tako lepo, da sem počakal še sončni zahod.

Zgornja Davča do Jureža, nato peš. Na grebenu pihalo v sunkih na vrhu pa komaj za zdržat. Sestop mimo koče in po pobočju nazaj do Jureža.

Danes, 1.6.2020, prvič na Poreznu. Mahnil sem jo s Petrovega Brda (iz smeri Logatec-Žiri-Leskovica-...). Lepi, odročni kraji ob poti vožnje. Prav fascinantno, kljub ovinkom, klancem in ozkim cestam. Še posebej pa se mi zdijo fascinantni ljudje, ki vztrajajo v odročnih zaselkih, domačijah. Kapo do!

Pot na Porezen lepo označena, markirana. V gozdnem delu poti (2/3 celotne poti) je veliko bližnjic, ki sekajo serpentinasto označeno pot. Tako si lahko skrajšate časovnico.
Ko se pride na grebenski del, pa se odprejo res čudoviti razgledi: najprej proti S, kjer pozdravljajo Spodnje bohinjske gore, za njimi pa se dviga Očak. Ko pustim za seboj staro vojaško kasarno in se že vidi predvrh ter planinska koča, pa se odprejo tudi razgledi proti V in J: Soriška planina, Ratitovec, zadaj Karavanke in KSA, pa do Blegoša in Snežnika. Ko pridem na vrh pa zagledam še Z stran neba s Trnovsko planoto in Golaki ter daleč zadaj Panonsko nižino. Nad vsemi pa je pogled na Triglav z okolico!

Obiskovalcev danes zelo malo. S kolesarjem in tekačem na vrhu, sem skupaj srečal pet oseb.

Sedaj sem končno uspel osvojiti vse tri vršake tega hribovja: Ratitovec, Blegoš in Porezen. In slednji me je z razgledi najbolj navdušil! Priporočam vsem, ki tu še niste bili. Le psihološko se pripravite na zoprno vožnjo do izhodišča pohoda. Velja za smer poti, ki sem jo imel jaz. Če greste po "klasiki" Šk. Loka-Železniki ali iz Tolmina, je zgodba najbrž drugačna

A nisi morebiti štartal z Davče?

@brett,ali imaš ogromen avto,ali nimaš "kilometrine"? Saj so dovolj široke ceste.Si v Tolminske Ravne že peljal?

Ali pa v Čadrg

- julika: startal sem s Petrovega Brda (parkiral nasproti planinskega doma)
- miri: kilometrine imam počasi blizu pol milijona . Nekaj je cesta s črto med pasovoma, nekaj je cesta brez pasov, ker je malce ožja (lokalne ceste), nekaj pa so ozke ceste, kjer se nasproti vozečemu še umakniti ne moreš in mora eden ali drugi peljati vzratno do prvega izogobališča. K temu pa lahko dodamo še ovinke, klance in srnad. Slednjih sem danes kar nekaj videl ob cesti. Vozil pa mislim da sem kar hitro, ker sem nekaj lokalcev celo ujel, hehe. Pot pa je vodila (ker sem v navigacijo dal najkrajšo): Logatec-Žiri-Hotavlje-Leskovica-Laze-Gorenji Novaki (od zadaj)-Davča (pa ne skozi kraj, ampak tiste cestice Z od kraja)-Petrovo Brdo. S tem da je od Leskovice do Petrovega Brda večino časa pot vodila po cesti širine recimo za en kamion.

brett
Samo dve, tri vožnje do višjih izhodišč v Karnijskih Alpah, tudi zahodnih Julijcih, bi te prepričale, da so naše ceste bolj ali manj dovolj široke. Tole, kar prilagam, je bilo na cesti med prelazom Chianzutan in Preonejem (pod monte Valcaldo), in je bilo spodobno široko Druga fotografija - tunel - je na cesti do malge Poccet pod Lipnikom in Dunjo, ta se mi je zdela že spodobno široka, vsaj večji del. Na San Simeone - tretja fotografija - je bistveno ožje, brez ograje ob cesti (večji del), marsikje ne moreš izstopiti iz avta, ker bi na eni strani stopil v prepad, na drugi pa vrat zaradi stene - škarpe ne bi mogel odpreti

Ne razumem kaj ste nekateri toliko spotaknili ob opis izkušnje vožnje oz. ceste? 3/4 ali več voznikov ni ravno vajenih na dnevni, tedenski ali mesečni ravni se voziti po takšnih koncih prelepe Slovenije (ali tujine).
Zadevo sem napisal vsem tistim, ki jim ti kraji niso poznani in bi šli po podobni (ali enaki) poti kot jaz. Vsak lahko uporabi "klasiko" mimo Šk. Loke in Železnikov.

Vidim, da je za naprej bolje samo napisati pot pohoda in prilepit kakšno sliko, ker drugače se vedno nekdo najde, ki se (po nepotrebnem) spotakne v subjektivno videnje izkušnje pisca komentarja.

brett,
ne zameri prosim, mišljeno je bilo bolj za šalo, v smislu, da se vedno najde še kaj ožjega Že prav, da si napisal, marsikdo se še ni vozil tam in mu bo prav prišlo, kar si napisal. Sam sem dodal fotografije bolj zato, da se vidi, da se da marsikaj "ozkega" prevoziti, četudi na prvi pogled tega ne bi mislil. Sam bom z veseljem še naprej bral, kar boš napisal, in tudi tvojih fotografij se ne bom branil. LP Bojan

Včeraj popoldne na Porezen s Petrovega brda. Saj je bilo lepo, samo meni je dosti lepše v zimskem času. Nekaj vtisov pa je tu.

Včeraj smo se odpravili na vrh od Podhočarja.
Cesta je do izhodišča asfaltna.
Pot je lepo označena in normalno prehodna, na sami poti ni bilo gneče, je pa bila zato pri koči.

Včerajšnji utrinki s poti Cerkno - Poče - Labinjske lehe - Porezen - Dom na Poreznu - Labinjske lehe - Labinje - Cerkno.
Prehojena pot je normalno prehodna.

Lp, Tadej