Povna peč

Nisem našla zapisa o razmerah na Polni peči, upam, da ga nisem spregledala (razen kar je zapisano pod Kočo na Ljubelju)... Najbrž ga ni zato, ker večina ljudi ostane pri koči ali pa gredo le mimo in naprej. Res je, da nimam nič proti, da ni obljudena in se zato tudi vedno znova vračam sem.

Razen zadnjega dela pod vršno skalo, je pot kopna. Do koče na Ljubelju je tako ali tako »avtocesta«, naprej po mejnem grebenu se sem ter tja pod listjem skriva blato. Pa še to je bolj le za gojzarje umazat. Snega na poti pod vršno skalo je ostalo toliko, da prekriva (ozko) pot in je ravno toliko leden, da terja previdnost (ni za superge!).

Sicer pa, zaradi lepega dneva (nedelja, nisem lih pridna pri objavljanju), razgledi na vse strani. V debeli uri sončenja na vrhu, se je dalo napolniti baterije za tedenske obveznosti…

Splošne razmere pa – rožca pr' rožci… pravi »pašnik za dušo«, če ste vsaj malo romantika…