PP(Pustolovska transferzala)Planica-Pokljuka, prva etapa: od skakalnic do Tamarja

še ena prošnja oz. zdrav razum. Zaradi narave PP-ja je nezaželeno dajanje kakršnih koli (detajlnih) fotografij ključnih prehodov, GPS sledi na medmrežje, saj bi bilo to PP-skrunstvo. Naj ostane taka kot je, gorniška poslastica, iskanje pravih prehodov je bistvo PP-ja in zgubljanje ob tem. Mislim, da to ni samo moja prošnja vendar prošnja vseh, ki so kdajkoli stopili na to gorniško pustolovščino. Za konec naj še napišem, da ko enkrat začneš slediti rdeči piki...

Lep PP pozdrav

Odprtje teme s tvoje strani s slikami se mi potem ne zdi razumljivo.

Sedaj se odloči ali boš objavljal opise PP ali si proti temu!

Svoji dve povezavi pa zbrisal, pa to žav ni več mogoče.

Samo prosil sem brez GPS trackov, slik ključnih prehodov(npr. Gamsove riže-sestop iz Malega slemena, vstop na Korenske police, itd... Nič ne briši, tam je super slika! Popolnoma "neškodljiva"

Lp

OK.

Danes spet v robih, tokrat izrecno za dušo na PP1, kazalo je na tak lep dan na koncu pa... Ja no, vsaj opeklo me ni Sem že pozabil kako se povzpne pot od balvana navkreber, višince nabiraš s tako hitrostjo, da jih komaj dohajaš. Popolnoma sam, no pet gamsov, ljuda nobenega. PP1 ima 11 PP pik, in "n-to" število možicev. Postavljeni so na pravih mestih. ne moreš zgrešeit. Pridričal sem se naravnost do rateškega zelja in sicer ob 17h 27, od avta sem šel ob 15h 08 , trening? Izvidnica? Mogoče kaj drugega... Gamsove riže so do MS kopne iz MS naprej pa je sneg, bo treba še kakšen teden, dva, tri počakati. Sicer pa krasno PP nikoli ne razočara

LPP, Juš

Včeraj. V Planici poiščem pravo pot (PP1) in ji sledim do sedla pod Glavami, tu pa "zgrešim" pravo pot in krenem desno na sedlo Vratica in naprej na osamljeno Malo Ponco, od tu je lep pogled na severno ostenje.... Vrnem se po isti poti na PP in po njej nadaljujem na sončno Ovčjo stran in naprej..., macesni se že barvajo..., s sledljivostjo ni težav, zato sem kmalu pred domom v Tamarju...hladni požirki..., za domov je še prezgodaj, gremo pogledat začetek etape II. Jaz vedno nekaj po svoje in...pristop na gamsove riže ...,nato pa sem prečil desno po policah proti Kumljahu na katerem je lepa obnovljena markacija PP, ki me je po pravi poti usmerila nazaj v Tamar. Morda je (bo) pa "zalaufalo"...
Ko sem korakal proti Planici je nad Travnikom brnel helihopter,... je bilo hudo ?

V ponedeljek, sem peljal prijatla, ki je šel prvič v robe in gore..., po PP1. Da ne bi bilo prekratko sva skočila še po razgled na Malo Ponco, ter potem na pir v Tamar...
...prelepi osamljeni kotički, zato se vračam..., ter krasno sončno vreme...
Razmere na poti brez posebnosti, v senčnih legah nekaj flikc snega,...ja, pa macesni se že osipajo

SilvestrO, če nas boš še dražil s PP, boš dobil družbo!
In kakšni so bili občutki in komentar prijatelja po prvi takšni turi?
Lp

Kje se točno odcepi pot v Planici?
Kakšna pa je kaj orentacija ? Iz Tamarja se vidi pot ki pride mimo izvira Nadiže ,kakšna pa je drugje? Koliko časa sta potrebovala do Tamarja?

@dprapr, tale moj prijatelj Igi je bil prvič v hribih..., zato komentarja še ni podal ...
@Zasavčan...pot se začne točno pri sliki 1,...je pa še ena pika z puščico cca 50m nižje v gozdu , žal nimam slike...,čas je pa relativen, lahko bi prišla še enkrat prej...

Fantje, brez zamere. Za PP velja, da se ne podaja točnih opisov. Tudi Žuro in Vodeb avtorja poti sta bila v priročniku z opisi sila skopa. In tihi dogovor velja še danes.

Vsak sam išče začetek, nadaljevanje in zaključek. Začneš, zaideš, se vrneš ...... in nadaljuješ. In ravno v tem je čar te poti. Ohranimo to prvinskost posameznih etap in cele poti.

Zanimivo, nekdo opravi pot in jo objavi (skopi ali ne skopi opis), potem pa ta pot naj postane skrivnost. Zakaj jo je potem objavil?
In vsi, ki imajo željo po tej poti, verjetno niso uspeli dobiti priročnika avtorjev.
To je podobno tistemu, ko nekomu poveš novico, pa mu zabičaš, da ne sme poročati naprej!?
Ko vesta dva, vejo vsi!

Gorniško pot iz Planice na Pokljuko - PP je opisal tudi Tine Mihelič v vodniku Julijske alpe, Severni pristopi, ki ga je izdala založba Sidarta.

No dejte še kakšno sliko gor poti.

Obljuba je obljuba... Vsaj kar se mene tiče. In ni bilo boljšega kot hoditi po eni izmed etap in srečati nikogar.

PP vodi od roba do roba, od razglednih počivališč, pod stenami, razi, robmi, od koder je nag planinski svet gledan še mnogo lepši, mogočnejši ter nepozaben kot iz običajnih poti in razgledišč. Na tej planinski magistrali naletimo na trope drobnic, na črede pasoče se divjadi, nad pohodniki krožijo orli, na vsakem koraku in ob vsakem pogledu se pravemu samotarju z radodarno roko ponujajo edinstveni pogledi na doline, krnice, okrešlje, zatrepe in skalne zidove sten, ki se poganjajo iz baržunastega zelenila samotnih dolin.
Nasvidenje kjerkoli na PP planinski, sprehajalni, razgledni poti Planica-Pokljuka.
Uroš Župančič - Žuro

-------
Ni mišljeno, da bi bila pot neka skrivnost za katero ne bi smel nihče izvedeti. Ne, ravno nasprotno, namenjena je vsem, ki občudujemo prvobitnost gorskega sveta in uživamo v njegovi lepoti in tihoti. Na nas je, da ohranimo ta biserček neokrnjen.

Ko gornik/gornica preraste "pubertetniška leta", si nabere dovolj znanj in izkušenj, se več ne žene za številom osvojenih vrhov in seštevkom višinskih metrov, takrat ga zamikajo odmaknjene, zahtevne, neoznačene poti. In takrat se nam odkrije pravi gorski svet.

Drug let bom jaz hodil po PP in bom kr nekaj slik dodal.

LG, ti si pa ja tak majster, da ti ne bi smelo predstavljati problema jutri zaštartat.(EEEE NESREČO)

Fleksarca, daj me razveseli pa se vsaj predstavi.

Najgloblje v srce in dušo so zapisane tiste poti, pri katerih si moral večkrat poizkusiti, predno si udel pravo. PP je zagotovo taka pot, če smemo PP pot poimenovati.

In tisti vrhovi, katere si moral večkrat obiskati, predno si smel stopiti na njihovo teme, tisti so takisto na prav posebno mesto zapisani.

Poti so tiste, ki so nekaj vredne. Vrhovi so le bežne točke na poti. Po vsakem vrhu je potrebno sestopiti . . . višje se vzpneš, globlje je potrebno sestopiti. Življenje ?

Le na koncu svoje poti, čisto na koncu čisto svoje, je vrh, kjer ostaneš. Za vedno.