Pelci – prečenje grebena od Škrbine za Gradom do Nizkega vrha -
tura, ki ponudi vso pestrost gorniških doživljajev: izjemni razgledi, ozki grebeni, prepadne stene, vzponi in spusti na več grebenskih vrhov, strme trentarske trave, melišča, brezpotja, samotni svet, mir … in kanček adrenalina.
Večno vprašanje na začetku: v kateri smeri opraviti prečenje, je najbolje prepustiti bolj izkušenim in tistim, ki so tukaj že večkrat bili – in zato smo se ga pod vodstvom M.J. lotili od Škrbine za Gradom, najprej na Kloniškega, potem na Velikega, Srednjega in na Zadnjega dvoglavega ter pod Nizkim vrhom čez melišča in za Grivo sestopili na zelene trave Velike planine in naprej navzdol na opuščeno pl. Zapotok. Od parkinga Flori v Zadnji Trenti mimo Špičke do Škrbine za gradom je udobna markirana pot, v dobri kondiciji in malo hitrejšem tempu se do tja porabi dobre tri ure, če pa začnemo v smeri čez planino Zapotok, se bomo po strmem brezpotju navzgor zanesljivo bolj »lovili« in utrudili, saj je tudi razdalja nekaj daljša.
O podrobnostih prečenja Pelcev se da še največ prebrati na spletnih straneh Primorske stene ali pa v Habjanovi knjižici Brezpotja/Sidarta ter pri nekaterih slikovitih opisih tukajšnjih dobrih »starih forumcev« - v povzetku na kratko (in malo površno) pa:
- zelo zahteven pristopni greben na Kloniški Pelc (ali tudi Pinja, Pelc nad Kloncami) z eno zoprno škrbino,
- kar težko, razgibano in doolgoo ter velikokrat gori – doli po grebenski rezi na Veliki Pelc,
- enostavno čez Srednji Pelc,
- spet zelo težko na Zadnji dvoglavi Pelc, najprej zelo strma zelena zgodba, potem pa zoprna ozka, strma in gladka vmesna škrbinica cca 12 m, v katero smo se abzajlali (narejeno je že sidrišče, če mu ne zaupate, pa je 2m zanka za okoli skalnega rogla tudi zadovoljiva rešitev),
- enostavni sestop iz Zadnjega Pelca proti Nizkemu vrhu in naprej na prostrano melišče med Grivo in grebenom Nizki vrh – Špičica - Skutnik
Skala je povprečno dobra, krušljivost grebena ni moteča, neugodne so lahko strme goste zelene trave, ki jih nikakor ni za podcenjevati. Ocene težavnosti so seveda zelo subjektivne narave, moja ocena: povprečno II, največ delov je I, vsaj dva ali trije detajli čez grebenske škrbine, pa dišijo po III. Izvedba prečenja brez vrvi in varovanja !? – morda, za zelo izkušene in pogumne, sicer pa z glavo na zabavo !
Za prehojeno krožno pot smo brez večjih postankov porabili 10 ur in pol, od tega približno po tretjinah kar enako porazdeljeno za dostop, greben in sestop, zato je dobra psihofizična kondicija zelo dobrodošla. Na koncu tudi že malo srbijo blazinice na prstih, saj ste večji del ture bolj ali manj na vseh štirih – hmm, … zato je gamsom toliko lažje.