Ker smo bili nastanjeni nekaj dni v Bohinju, so bližnji hribi kar sami od sebe klicali po obisku. Seveda se je s slednjim strinjala samo moška polovica družine, pogled v knjižico z (manjkajočimi) žigi SPP pa je nakazal smer: proti Dolini triglavskih jezer! Da vidiva, če jih je res 7 …
Najprej od Savice čez Komarčo do Koče pri triglavskih jezerih, potem pa še podaljšek pohoda do Prehodavcev. V prijazni koči (osebje + ambient) izdatno okrepčilo, potem pa vrnitev po dolini 7J do koče in naprej po varnejši / prijaznejši / daljši varianti skozi Lopučniško dolino do Komne in nazaj do izhodišča.
Po dolini 7J pa tak promet, da človek še »za skalo« ne more v miru …
90 odstotkov pohodnikov je bilo tujcev z nahrbtniki vseh izmer, ostalo mi … gor dol gor dol …
Naročila sva idealno vreme: visoka oblačnost, občasno sonce, prava kombinacija za nabiranje višine in razdalje. Tudi zgodnje bujenje se je izkazalo za zelo dobro: sonce dolgo ni posvetilo v dolino 7J in Zelnarice, Tičarice & Co so zagotavljale senco !
Še najbolj se je vlekla pot s Komne v dolino … tistih 48 ovinkov se je vleklo in ni jih hotelo biti konec. Tudi časovnica od Komne do Koče pri Savici, ki je obljubljala 1h30min, je verjetno za spočite in ne za naju, ki sva ta dan pričela s hojo ob 5:30 in zaključila ob 19:30; se je pa ob tej pozni uri nekaj pohodnikov odpravljalo v breg …
Na tem mestu bi se zahvalila gospe Ani iz Slovenske Bistrice, ki se nama je pridružila že pri vzponu in naju spremljala do zaključka pohoda. Tisti, ki jo poznate, prenesite ji pozdrave.
P.S.: ženski del družine pa je medtem na elektriko bicikliral po Bohinju …