Na praznični dan sva se podala na vedno prelepo Jezersko - tokrat na Jezerski vrh, kjer je bila na parkirišču kar gneča in sva se že sprijaznila, da bo pač več obiska na tem vrhu.
Pa temu ni bilo tako - na vrhu nas je res uživalo nekaj planincev, po poti pa nisva srečala skoraj nikogar. Po težji poti gor, po lažji dol, obe sta lepo označeni in čudoviti, v tem času je tudi polno malin ob poti.
Malo je treba potelovaditi do vrha, pa popaziti ob sestopu, so skale kar zlizane in drsijo. Razgled na vrhu pa res obširen, za zavriskat, juhuhu! Skratka, čudovita turca, taka za dušo in zelo priporočljiva!
Za nadomestitev izgubljenih mineralov pa spotoma še po jezersko slatino - zdaj končno veva, kje se jo natoči.