Ptice

Pri nas itak vsako zimo in jih je lepo opazovati skozi okno pa tud kak video nastane kot je tale spodaj .Zadnjič ko je tako pritisnil mraz pa sem tudi opazil kosa v službi in to čisto par metrov vstran.

VIDEO


Lp!

Dolgolepke so bile drugačne kot sem jih videl lansko leto in sem to zadevo malo raziskal. Ugotovil sem , da imamo tri podvrste. Lani sem videl A.c. europaeus, ki je najpogosta. Tokrat pa je šlo za severno podvrsto -A.c. caudatus. Dolg rep po katerem jih prepoznamo imajo vse črn. Severna podvrsta pa ima belo glavo in izrazita bela zunanja krilna peresa po vsej dolžini kril kar je dobro opazno kot dolga močna bela črta.Žal jih nisem uspel slikati.

Ja, menda se beloglave dolgorepke pojavljajo v srednji Evropi celo skupaj temnoglavim partnerjem. Preživetje dolgorepk pa pozimi večinoma ni odvisno od našega krmljenja, ker znajo s svojo spretnostjo zvito najti prezimujoče majhne žuželke in pajke po drevesih. V krmilnice pa jih lahko privabimo z maščobno pogačo. Zelo ljubke ptičke so, in se zelo živahno oglašajo.

Včeraj sem prvič to zimo opazil pri krmilnici čižke. Zanimivo je opazovati par grlic. Kot vem mnoge ptice ostanejo par vse življenje. Je pa letošnjo zimo manj zelencev kot običajno leto. Na sprehodu z našim zlatim prinašalcem na bližnjih poljih pa redno vidim čopastega škerjanca.Ne moremo jih zamejati z drugim ptičem, ker imajo značilen čopek na glavici.Redno vidim na polju tudi kanje in postovke.Sivih vran je ogromno.

Za polnjenje krmilnic uporabim mešanico črnih in pisanih sončnic ter mešanico semen za zunanje ptice.Vmes dam tudi kako jederce orehov. Lani je bila dobra letina orehov.Polnim jo dvakrat na dan.Obešam tudi že pripravljene lojeve pogače.

Ker vidim, da je tukaj dosti ljubiteljev ptic, vas vabim, da sodelujete v akciji Ptice okoli nas. Več o tem na spodnji povezavi:

http://ptice.si/2015/01/spoznajmo-ptice-okoli-nas-2/

Obilo užitkov pri opazovanju

Ornitoloq, me veseli! Od omenjenih zanimivejših ptic poznam tudi sivo pevko, ki jo redno vsako zimo vidim na Krvavcu na Kriški planini-prihaja k krmilnici.Povodnega kosa pa vidim ob reki Kokri.Kalin zahaja tudi na mojo krmilnico, srednjega detlja pa ne poznam.

Zadnje dni oblega našo krmilnico manjša jatica liščkov in dleskov. Žal mi jih uspe slikati le skozi okno.Videl pa sem te dni prvič to zimo tudi pinožo.Ker pa postane malo prehladno se naveličam čakati, da bi spet prileteli.

Že več zim ugibam, zakaj ptice, ki jih hranimo že od oktobra dalje, v glavnem izginejo, ko nastopi mrzlo vreme oz. zima. Do letošnjega snega in nizkih temperatur sva z možem naštela 14 vrst ptic, zdaj pa pridejo samo še v manjšem številu vrabci, včasih taščica ali plavček in to samo po eden.To opažam zadnjih par let, mogoče so krive srake ali vrane, ki so se zelo razširile. Z balkona so mi jeseni kradle orehe, ki sem jih sušila. Zelo bi bila vesela kakšne razlage za takšno vedenje ptic. Hvala.

Nekaj mojih

Pozdrav,
jaz bi si razlagal na ta način. Tiste ptice, ki so pri nas oktobra, so verjetno na selitvi, in gredo naprej. Ampak to luknjo načeloma vsaj do neke mere zapolnijo novi prišleki s severa. Zakaj pa takrat, ko stisne mraz, ni toliko ptic na krmilnici, mi ni povsem jasno, saj pri meni opažam ravno nasprotno. Morda je razlog tudi to, da oktobra nima prav dosti ljudi postavljenih krmilnic, ko pa pride mraz, jih pričnejo hranit tudi drugi ljudje, zato se morda ptice bolj enakomerno porazdelijo. Nasploh pa je npr. oktobra pri nas prisotnih morda celo nekajkrat več ptic pevk kot pozimi, kar tudi odtehta svoje.

Danes na snežen zimski dan je pri naši krmilnici ogromna gneča. Priletela je celo majhna jatica pinož. Vsake toliko časa se mi posreči kaka slikca.

Velkavrh, to je pa bilo veselje, videti pinože, kajne?

Vsak dan je velika gneča pri in pod krmilnico.Na sprehodu sem na divjem kostanju videl jato kalinov. Zanimivo je opazovati liščka, ki se obnaša na krmilnici kot njen lastnik.Preganja vse ostale.

Kaline letos pogosto slišim in tudi vidim v našem naselju (bolj blokovsko naselje, a ne povsem), kar prejšnja leta ni bilo opaziti. Sta pa vedno vsaj dva skupaj ali tudi več. Kalini so res pravi lepotci!

Danes je prišla k krmilnici manjša jatica pinož.Opažam pa letošnjo zimo, da je malo zelencev. V minulih zimah so bili polek velikih sinic, pojskih vrabcev in ščinkovcev najpogostejši.Malo pa je tudi močvirskih sinic. V minulih zimah je bilo njihovo število nekako enako plavčkom.Na hranjenje prideta kar dva para velikih deljev.Vsak dan prihaja jatica liščkov in jatica dleskov.To jatico ocenjujem na kakih deset ptic.Ogromno je velikih sinic, poljskih vrabcev in ščinkavcev. Krmilnico polnim dvakrat na dan. Je pa v bližini mešan gozd in reka.

Tudi v naši krmilnici ni zelencev, še pred 2 leti jih je bilo ogromno. Jeseni sta se pojavila dva "mož in žena", zdaj ni nobenega. Tudi siničke so se poskrile. Stalni gostje so samo vrabci, golobi in grlice, občasno plaha taščica in ščinkavci. Nekaj let nazaj smo našteli dleske, brgleza, pinože, detel, zelence, plavčke, močvirske in velike sinice, meniščke, čižke... zdaj tega enostavno ni več in smo kar žalostni.

Zdravo,

število ptic, ki so pozimi v naših koncih, lahko zelo niha iz leta v leto. Odvisno je tudi v precejšnji meri od tega, kako je naše območje bogato s hrano. Namreč na tisoče in tisoče ptičev se ne more zanašati zgolj na krmilnice. Npr. v letih, ko bo dobro za bukev (dosti žira), bo zagotovo v naših gozdovih več pinož in ostalih vrst ščinkavcev. Potem je tudi večja verjetnost, da kakšna izmed teh ptic prileti v krmilnico.
Je pa tudi res, da število ptic po celem svetu upada. In prej ko slej se bo (oz. se že) to nekje poznalo. V Sloveniji so trenutno najbolj ogrožene travniške vrste ptic (kar ni nič čudnega, če pa je vsepovsod, kjer so bili nekoč tranviki, sedaj sama koruza; "kiks" kmetijske politike). Večina teh ptic, med katere sodijo tudi škrjanci, prepelice, strnadi, prosniki, srakoperji itd. je v zadnjih 7ih letih doživela 30 % upad!
Verjetno se nekaj podobnega, vendar ne v taki meri, dogaja tudi z ostalimi vrstami, tudi teh čisto običajnih, kot so vrabci, sinice, lastovke...

Do konca zime mi bo pa morda uspelo ujeti na posnetke vse obiskovalce naše krmilnice. Dlesk je zelo plašen ptič in ga je težko slikati.

Do konca zime mi bo pa morda uspelo ujeti na posnetke vse obiskovalce naše krmilnice. Dlesk je zelo plašen ptič in ga je težko slikati.

Dlesk se med pticami ponaša s svojim svinčenim, na modro svetlikajočim se kljunom! Je res lepotec, ni kaj. Velkavrh res hvala za vse te posnetke, meni pa vse uide!