Repov kot-Srebrno sedlo-Planjava-Kamniško sedlo-K.bistrica

Neugodna vremenska napoved za ta vikend naju je včeraj popeljala na zgoraj omenjeno turo.
Vode v tolmunih je malo, čez slap komajda kaj.
Na Srebrnem sedlu naju je pričakala megla, ki se po polurnem čakanju ni razkadila, zato sva prvotno načrtovan vzpon na Najvišji rob opustila.
Na vrhu Planjave sonce, je pa v sunkih pihal izredno močan JZ veter, zato so bile palice pri lovljenju ravnotežja več kot dobrodošle.
Sestop čez Sukalnik proti K. sedlu, kjer srečava nekaj ljudi, ki so obrnili, kajti okoliške vrhove je pričela zagrinjati oblačnost.
Od Koče na K. sedlu si sestop skrajšava po melišču, kjer se na Pastirjih dodobra najeva zrelih malin.
Lp, Marjan in Nataša

Gorska koza,
tudi jaz si želim pohod skozi Repov kot na Planjavo.Vem,da pot ni označena,pa me zanima, če se je nepoznavalcu poti težko orientirati.
Nobenega podrobnega opisa pa nisem zasledila.
Hvala in veliko užitkov v gorah želim.

Mi smo šli pred 8 leti in takrat, se spomnim, si lahko sledil določeni stezi oz gor po ˝stenci˝, tako da orientacija ni bila tako zahtevna. Eno ali dve mesti sta malo izpostavljeni, vendar če si vajena nemarkiranih poti, ni večjih težav. Opis je v 111 izletov, Stritar.

Flora1,najlepša hvala za odgovor...kar veliko hribovskih izkušenj imam,zato iščem še kaj novega.In tale tura bo gotovo zanimiva.
Varen korak in veliko užitkov želim.
Gina

Lepenatka, pozdravljena!
Repov kot je izredno lep, pa tudi zelo žalosten kraj...
V minulih letih je bilo kar nekaj tragičnih nesreč in to ne le tistih, ki so zgrešili odcep za K. sedlo.
Svetujem ti, da se prvič odpraviš z nekom, ki je to pot že prehodil.
Tudi Stritarjev opis je ob površnem branju celo malce zavajajoč.
Več na ZS.
Lp, Marjan

Hvala, do gora imam strahospoštovanje, zato sem bolj ziheraš.
In tvoj predlog bom vsekakor upoštevala.
Lp

Letos em peljal skupino čez Srebrno sedlo na Planjavo. Prilagam opis poti, če ti bo v pomoč. Lp, Andrej

Zapeljemo se v Kamnik in cesti naprej sledimo proti dolini Kamniške Bistrice. Od doma v Kamniški Bistrici z vožnjo nadaljujemo po gozdni cesti, ki nas višje pripelje do križišča, kjer nadaljujemo nadaljujemo desno proti Jermanci (naravnost izhodišče za Kokrsko sedlo). Tej občasno nekoliko bolj strmi cesti sledimo do parkirišča, ki se nahaja malo pred koncem ceste.
S parkirišča nadaljujemo po cesti ob kateri smo parkirali. Ceste po nekaj minutah zmanjka, mi pa nadaljujemo po peš poti brez večjih vzponov ali spustov. Pot, ki preči večje število grap se za tem priključi poti iz Kamniške Bistrice (nižje izhodišče). Tu moramo biti pozorni pri sestopu, da gremo na pot po kateri smo prišli. Dobro označena in razmeroma strma pot nas pripelje v Klin, kjer se levo nadaljuje markirana pot na K. sedlo, mi pa tukaj zavijemo desno.

Pot pa nas pelje okoli pobočja proti strugi. Nadaljujemo z vzponom nad vodo, sprva po manj izrazitem, zmerno vzpenjajočem grabnu, nato pa pot postane bolj strma. Kmalu se nam odpre pogled na ostenje Planjave na levi, greben Zeleniških špic na desni, vmes pa Repov kot. Pot je tu ves čas dobro sledljiva, za nekaj odcepov v desno se ne menimo. Nekje na višini dobro vidnega prevala pod Staničevem vrhom v grebenu Zeleniških špic, se pot pod skalnim skokom izgubi. Preplezamo ga sprva nekaj metrov v levo, nato se obrnemo proti desni ter prečimo steno. Paziti moramo, da ne zaidemo previsoko, sicer pa so stopi precej dobro vidni. Tu pot zopet postane lažje sledljiva, vije se večinoma čez melišča, proti zatrepu Repovega kota. Smer tu postane še jasnejša, saj se na tej višini že vidi Srebrno sedlo. Pri viharniku od katerega je ostalo le še deblo, se na razpotju usmerimo v desno skozi ruševje. Pot nadaljujemo čez melišče do skalnih plošč, ki jih prečimo in se povzpnemo čez manjšo grapo na njeno desno stran. Po robu se po travnati potki povzpnemo do stene. Tu naletimo na dve vzporedni grapi, čeprav je leva že bolj podobna kaminu. Vzpnemo se po desni. Ko prilezemo na vrh, do Srebrnega sedla sledi še približno pol ure lažjega plezanja. Iščemo najlažje prehode, nekajkrat nam pomagajo možici. Na Srebrnem sedlu se priključimo označeni poti iz Okrešlja proti Planjavi. Vrh dosežemo v dobre pol ure.
Sestopimo po markirani poti proti Kamniškemu sedlu. Ko smo mimo vseh skalnih delov in imamo pred seboj le še travnat, precej položen spust proti koči, pod seboj zagledamo melišče. Le tega se ne splača izpustiti. Omogoči nam hiter spust do lovske koče. V spodnjem delu moramo paziti, da se držimo dovolj v desno, drugače kaj hitro končamo ujeti v ruševju. Od tod se po markirani poti v približno pol uri vrnemo nazaj na Jermanco.

Andrej, najlepša hvala za opis. Odcep s poti (Pot ne pelje na Kamniško sedlo-tako piše na deblu), sem opazila..verjetno je tu start nemarkiranega dela.

Lepo se imej

Odcepimo se desno, je to tisto mesto, kjer piše ... Ta pot ne vodi na Kamniško sedlo.
Čez Srebrno sedlo sem že hodila, ampak s Korošice.
LP!

Ja, tam je start, oziroma nadaljevanje. Potem pa se skoraj ves čas držiš leve strani doline.

Uživaj, pot je res lepa.

Andrejp, v zgornjem delu opisuješ vzpon po desni grapi. In naprej po grebenu?
Najlažji pristop gre seveda v zatrepu čez krajši skokec v levo ...
Višje potem ni več težko. Grebenska varianta je pač precej težja (krušljivo).

Jutri grem na to pot - upam, da še koga srečam!Po tej poti sem hodila pred 10. leti - pa da vidim, kako je zdaj!

mancar......še vedno je lepa, neskončno lepa. Tudi mi smo se letos po 10 letih vrnili v to dolino.
Želim ti lep dan.

Sem se včeraj napotil skozi Repov kot na Planjavo ter nato sestopil preko Kamniškega sedla nazaj v dolino. Dan je bil prekrasen, pot je že obarvana v jesenske barve, družbe na poti zelo malo - nekaj plezalcev v smeri Planjave ter dva gamsa (mati z mladičem), ki sta mi dvakrat malo prekrižala pot.

Ravnokar sva se z prijateljem vrnila iz Planjave. Pot sva pričela na Jermanci in skozi Repov kot in Srebrno sedlo na vrh. Pot skozi Repov kot je dobro sledljiva, čeprav gre za brezpotje. Malce smisla v iskanju prehodov je potrebno v sami steni pod Srebrnim sedlom, vendar so nam v pomoč številni možici. Plezanje je lahkotno, oprimkov veliko, tako da se kar prehitro znajdeš na sedlu, od koder je do vrha Planjave še dobrih 30 minut hoje.
Vrh je bil okoli 10 ure žal odet v meglo, pri sestopu na Kamniško sedlo pa so se meglice dvignile.
Markacisti so nedavno obnovili večino jeklenic na poti s Planjave proti Kamniškemu sedlu, tako , da je ta pot resnično vzorno urejena.
Še en lep dan v planinah!
Lp

Lepa pot skozi Repov kot prvič sem šel 21.8 na nedeljo zjutraj prav gotovo se bom še podal na to pot, da so nam pa možici v pomoč pri orentaciji kot piše Garmont pa pripomoremo vsak po svoje.
lEP POZDRAV IN SREČNO POT !

Večina se odloča za desno varianto poti čez Srebrno sedlo. Pri naravni lovski opazovalnici (kamniti stolp), se pot razcepi. Leva pelje pod veliko luknjo čez kratek plezalni del, direktno proti vrhu Planjave. Zanima me predvsem ta, ker desno sem že prehodil.

@čemšeničan, rožice (vse tri), so pa zares lepe na tvojih fotkah. Pohvalno je tudi, da obnavljaš možice. Srečno
LP

..... ko prideš do tiste luknje, imaš na levi, če gledaš v smeri vrha Planjave, skokec, ki ga moraš preplezati. Ni težko, par metrov poplezavanja in ko si čez, si iz hudega ven. V cik caku, lahko po svoje, lahko pa slediš stečinam, se vzpenjaš po strmih travah bolj ali manj direktno navzgor. Takoj nad skokcem imam v spominu, da je še bilo nekaj rušja in nekaj drevesc. Trave so res kar strme, zato v mokrem tam ne more biti prijetno. Že visoko prideš na markirano pot Kamniško-Korošica.
Je že dolgo od tega, kar sem bil, pa pišem po spominu

To bo to @turbo. Hvala.

Zanimalo me je predvsem, kaj je za tistim skalnim skokom, ker če tisto ni prehod, bi bilo precej zporno se spuščati nazaj, sam, pa še brez vrvi. Menda.

LP

Ja, ko sem prišel v luknjo, leta nazaj, mi je teren deloval nekako neprijazno. In tisti skokec ni deloval težko, bolj me je zanimalo, kaj bo potem. Tako kot praviš, nazaj je sila zoprno. In sem si potem glooboko oddahnil, ko sem videl, da se je gor ven vse odprlo. Sicer kar strmo, ampak lepo prehodno. Pravzaprav, ko si preko skokca, lahko spet palice v roke vzameš . . .