Rjavina čez Teme

Verjamem. Ampak smo bili vsi štirje prvič po tej strani in smo šli raje bolj za gvišno po opisu. Do Prgarce smo le rabili dve uri. Pa nismo hitri.

Če komu pride prav, sem tudi sam pot podrobno opisal to pot (stran 76): https://bojanambrozic.files.wordpress.com/2015/08/bojan-ambroc5beic48d-planinski-vodnik-julijske-alpe-16-8-2015.pdf

Ko greš s Temena na Rjavino, se desno odcepi izrazita rdeča grapa (včasih možic), sitna, ker je krušljiva, težka pa ne kaj dosti. Po njej se malce spustiš, potem pa po izohipsi (beri vodoravno, skoraj) prečiš do sedla Luknja peč in še malce naprej pod Luknjo peč samo. Do tod nič pretirano težkega. Potem pa še vršni del Luknje peči (včasih možic), kjer mestoma otipaš dvojko. Kratko in sladko. Sestop po taisti poti nad Teme, od tam pa ali mimo letala dol ali na Rjavino gor in od tam poljubno kamorkoli dol.

Pozdravljeni.
Zanima me, kakšna je pot na Rjavina čez Teme?
Orientacijsko zelo zahtevna? Če se ravnam po opisu od Bojan_A, je to vredu?

Koliko je iz vrha Rjavine do doma na Kredarici?


Hvala in LP

Meni ena najlepših pristopov po brezpotju, v lepem vremenu lepo sledljivo, megla zna malce otežiti.Drži se opisa Bojana in vse bo OK...
Z vrha Rjavine je do Kredarice je 2-3h,se kar vleče

Jst sem se držala opisa s tega foruma, ko so pod temo Rjavina opisani različni pristopi na vrh, med njimi tudi čez Teme, pa nisem imela nobenih težav, sem "poti" lahko brez težav sledila, prehodi so pa tudi logični, pa tudi možici so v pomoč. Pa so se takrat pojale megle, mal naju je tudi napralo, na srečo ko sva bili že nazaj na markirani poti proti Staniču, pa sva vse udeli v prvo. Aja, šla sem pa s psičko, ki tudi ni imel nobenih težav pri tistem prehodu pod steno, dejansko ji je šlo bolje kot meni Pa srečno.

V petek 3.9. sem se podal na to pot. Kljub gosti megli ravno na delu, kjer je najmanj potrebno, sem nekako pritipal do Temena.
Opis in vse slike najdete tukaj Rjavina čez Teme. Morda komu pomaga....

Zdravo, v nedeljo bi se iz Krme odpravil na Veliki Pršivec in Teme. Je kdo hodil tam v zadnjih dnevih in mi lahko prosim sporoči, kakšne so razmere na terenu oz. ali je še kaj snežišč?
Hvala in LP

Čez Teme na Rjavino in po grebenski nazaj v Krmo. Za gor popoldne je bilo kar toplo. Pogledal še PP na Luknjo peč. Me nekak nebi tam mikalo it, takrat smo prišli ven višje po eni grapi. Na vrhu toplo, brez vetra. Nazaj čez Teme nisem hodil, ampak po grebenski in po označeni nazaj mimo lovske v Krmo.

Včeraj iz doline Krma po grebenski na Rjavino, sestop čez Teme. Nekaj malih snežišč je še, ki pa ne predstavljajo nobenih težav. Več pa v slikah.

Po dolgih letih od zadnjega obiska je spet prišla na vrsto Rjavina čez Teme. V današnji dobi interneta sem pričakoval skoraj avtocesto, pa temu niti slučajno ni tako. Vse je bolj ali manj enako kot je bilo desetletje nazaj, le prehodi pod Pršivcem v smeri bombnika so še bolj zaraščeni. Tu je potrebno veliko posluha za pravo smer, ali pa nekaj tehničnega znanja za uporabo GPS sledi. Od ostankov kovinskega ptiča naprej je smer dobro razvidna, pri čemer čez Teme izdatno pomagajo možici. Višje jih je malo, ker je vzpon čez pobočje Rjavine solo projekt vsakega posameznika. Smer je bolj kot ne naravnost navzgor .

Z Rjavine sva sestopila proti Peklu in tudi vroče je postalo približno tako . Ferata ima le še eno bolj strmo snežišče, ki ga ni problem prečiti. Paziti je potrebno na spodjedene krajne poči, ki te hitro dostavijo nadstropje nižje. Po pošodranem sestopu v dolino sva nadaljevala po Rekarjevi poti čez Vrbanove špice. Tam o snegu ni ne duhe ne sluha, varovala pa so brezhibna. Daljši postanek sva imela pri Staničevi koči, ki jo imajo letos v najemu zlatarji. Temu primerno so cene poletele v nebo.

Od koče sva se vračala pod Dovškimi vratci in se mimo Apnenice pridružila jutranji lovski potki. Kmalu sva se priključila še triglavski magistrali in se v pasji vročini cedila proti Krmi in jutranjem izhodišču …

Sta pa naredila krogec ... . Lepo!

Cesta v dobre stanju, za gor sprva toplo nato vroče, moker kot da bi pod tušem stal, mimo lovske koče in proti Pršivcu. Preoblečem se cel. Gledam kje bom zavil, grem nekje v levo po svoje po ene grapi pridem na melišče, čez Teme na Rjavino. Ker kar ni bilo hladno in se že pošteno ogrel se tud vračal po isti poti nazaj. Le da se še na rob Temena odpravil, nato vzporedno pod steno nazaj po pravi poti. Tekoče vode nisem nikjer videl.

Dobro in lepe slike!

Tekoca voda je ob markirani poti nekaj metrov nad mestom, kjer zavijes z markirane poti v Travno dolino. Danes sem opravil podobno turo, zacetek na markirani, nato po Travni dolini, z nekaj pentlanja ki mu je vendarle sledil precej smiseln iztek na markirano pot in nato po Kravji dolini proti Temenu. Podoba bombnika na sredi tiste pustinje naredi nenavaden, mocan vtis. Na prehodu na Teme se od zgoraj iz luknje cedi voda, ce bi bla kriza bi se morda dalo splezat po kako kapljico? Ali pa tudi ne. Od Temena navzgor na Rjavino je bilo strmo a presenetljvo udobno, bolj kot pod Temenom.

Spust sem naredil po grebenu do Dovskih vratc, precil tistih nekaj metrov do markirane in naenkrat je v mene butnila opoldanska vrocina, ki se je ocitno nabrala v casu, ko sem lazil pod in nad Temenom in na grebenu, kjer je vseskozi pihal vetrc in malo olajsal ucinek sonca, ki je sicer vseskozi peklo kot za stavo. Najdem balvan z dovolj dolgo senco in podremam, se nato malo nizje se enkrat svaljkam po sencah in nazadnje ob 6ih zvecer resno zastavim korak v dolino preko Prgarce. V takih pozno popoldanskih urah (vreme je danes bilo stabilno) je ta del sencen in izkusnja je bila cisto druga kot prej, ko je noter se svetilo sonce. Mimogrede, tudi na Prgarci je voda - po tako dolgem dnevu je prisla se kako prav.
Tole je bila ena lepa, dolga, osamljena tura (ljudje so bili le v spodnjem koncu, po moje vsi namenjeni na/iz Kredarce).

Posledice vetroloma v Krmi so obsezne in zgledajo grozne, na mestih zgleda kot bi Saruman posekal Fangorn. Meni ne deluje samoumevno, da so lahko tako hitro odprli cesto.

Kar naj traja taka jesen

http://primozgraheljsblog.blogspot.com/2024/11/rjavina-2532-m-cez-teme-2136-m-31102024.html

Rjavina čez Teme, 15.11.2024

Ta pa je bila precej daljša, kot sem si mislil!

Zjutraj v Krmi pol ducata avtomobilov. Soliden mraz (-6), ampak ta božji mir zjutraj... Je pravi balzam za dušo. Krma je zasnežena, ca 2 cm pršiča, ravno dovolj za krasno vzdušje. Malo kasneje je kalil mir helikopter, ki je več krat preletaval sem ter tja do Kredarice.

Za gor sem šel po markirani poti v smeri Dovških vratc. Poti čez Teme ne poznam in ja, sem falil. Sem gledal zemljevide in slepo verjel, da je »pravi« pristop do Temena vrisana pot PP. No, poti od tam gor ni bilo nobene in sem bluzil in prečil po svoje. Ko sem prišel na hrbet s katerega se odpre pogled proti meliščem in Temenu, sem v videl v daljavi nižje travnik in tam sledi poti.Takoj mi je bilo jasno, da sem povsem previsoko. Ker nisem želel izmišljevati tople vode, pa še zelo sem si želel ogledati ostanke letala, sem prečkal nazaj navzdol čez škrapljast svet, dokler se nisem na eni točki priključil na pravo pot. Ravno blizu enega možica sem prišel "ven". Sem pri tem naredil kar ovinek in odvečne višince…

Tudi pri tistem kratkem vzponu na teme nisem zadel idealnega prehoda. No ja, ko potem pogledaš nazaj od zgoraj, ti vse jasno.

Sicer danes nisem bil ravno pravi in mi je primanjkovalo energije. Je vse šlo bolj počasi. Verjetno posledica viroze od prejšnjega tedna. Tisti vzpon od Temena do vrha Rjavine me je skoraj pokončal!

So pa bili krasni razgledi, Piranski zaliv skoraj kot na dlani. Gor na grebenu Rjavine je bilo ponekod še vedno nekaj napihanega pršiča, ampak ni predstavljal večjega dejavnika kar se tiče varnosti. Nikjer ni bilo nič trdo in pomrznjeno. Je bila kar uživancija.

Nazaj do Velega Polja po lovski. Sestop v Krmo se pa vleče kot jara kača. K avtu sem se vrnil debelo po sončnem zahodu.

Obračun obrokov: en croissant, dva sendviča, dve Frutabeli in še sirova štručka. En Snickers pa je začuda preživel. Zaradi spleta okoliščin, zame najtežja tura letos.

Bravoooo, meni ljub pristop na Rjavino...

Prelepo! Bravo!

Hvala.

Bo treba še kdaj ponoviti, s postankom na Pršivec. Bo mnogo lažje sedaj, ko poznam pot.