To, da se v vprašljivih razmerah raje ne sili na Kredarico, sploh pa ne skozi Kot in še najmanj popoldne ... pa da, če se že sili, se ogroža ne le sebe ampak tudi morebitne reševalce ... v grozo se spravlja svoje bližnje in bližnje reševalcev ... To zdaj vemo. Vemo tudi, da ko se že zgodi, kar se zgodi, je dobro biti primerno opremljen (za bivak, ...) in pametno odreagirati (klic na GRS in čakanje na varnem). Če GRS pravi, da je bila reakcija fantov in dekleta relativno ustrezna, potem jaz temu verjamem - boljšega vira nimam. Vse tole, z našimi komentarji vred, je lahko ena (za nas) brezplačna hribovska učna ura in nič več.
Dodatek k tej učni uri bi bil, če bi izvedeli še za morebitne končne finančne posledice proženja tovrstne intervencije. In dobro bi bilo prebrati tudi utemeljitev za oba primera: če bo račun za reševanje izstavljen oz. tudi (!) v primeru, če račun ne bo izstavljen. Namreč, večina ljudi se nazadnje le ravna glede na izkušnje drugih ... Take ali drugačne.
Sam vidim dilemo, ki se pojavi v primeru, ko "ponesrečenec" od GRS noče reševanja (hoče le nasvet), GRS pa kljub temu posreduje in potem "zaračuna" (vem, da ne GRS sama!) posredovanje (helikopterski del). GRS je seveda pod pritiskom svoje doktrine (napisane ali nenapisane), moralnih pritiskov (na samega sebe) odločujočega vodje akcije (stalno tehtanje nevarnosti za ponesrečene proti nevarnosti za reševalce)in zelo verjetno tudi pritiskov svojcev "ponesrečenih". Posebej ob neukrepanju pa nad GRS visi težak meč (še težji) - za primer kadar končni izid (ne)ukrepanja ni srečen.
In še eno egoistično (?!) menenje o ostanku socializma, kar "brezplačno" (in prostovoljsko) reševanje iz gora je. Podpiram ga. Zakaj? Zato, ker nikoli ne bi hotel, da bi par tisoč evrov (ali kak milion na letni ravni, ali kak evro iz mojega žepa v zrak) odločalo o življenju kogarkoli, pa čeprav je sam naredil napako! Seveda, nekaj "napak" je takih (tistih, ki jih tudi zavarovalnice ne bi zavarovale), ki bi jih bilo treba vnaprej natančno definirati in sankcionirati - tako dobrodušen vendarle tudi jaz nisem.
SREČNO 2010!