Sivka 1008 m

Četrkovci PD Škofja Loka se ne damo(ta boljša upokojenska skupina).Še vedno najdemo kako pot okoli bližnjih vrhov in iščemo skrite stezice, ki nam jih pokažejo domačini.Tokrat smo si izbrali za osredni cilj Sivko in Mrzli vrh. Štart je bil kar v Žireh.Prvo je treba priti na vrh Vrsnika, kjer je žig in vpisna knjiga.Sprva gre res po asfaltu.Žig se nahaja pri ruševinah bivše italijanske karavle.Sedaj je tu nov zidan objekt.Same stene kasarne pa so domiselno ohranjene.Nato smo se kar po travničkih spustili na lep griček, kjer domuje prelepa cerkvica Sv. Tomaža.S cerkovnikom smo se dogovorili, da nam jo je odprl.Še pred Vrsnikom je bilo treba iti prek vasi Brekovice.Nadaljevali smo prek vasi Gorenji Vrsnik, vasi Govejk do vasi Ledine, kjer smo celo plesali.Sedaj pa sledi Sivka.Do tja pa gremo po neoznačenih poteh, ki nam jih je pokazal domačin.Mimo skritih zgradb Rapalske meje gremo še na vrh Mrzlega vrha. Tu je koča, ki so jo za nas prijazno odprli.Sicer je odprta samo ob vikendih.Od tam pa po malo strmi poti v dolino v vas Jarčja Dolina, kjer nas je čakal prevoz in nas odpeljal v vas Selo na zasluženo toplo malico.Hodili smo nekako pet ur.Bil pa je prelep sončen dan.Žafranov je vse vijolično.

Sivka 1008 m in Mrzli vrh (Loncmanova Sivka)

Začela sva ob Poljanski Sori v Žireh in skozi Ledinico nadaljevala mimo cerkve sv.Ane. Najina pot se je nadaljevala nad Jarčjo dolino, kjer sva občudovala lepote le te. Po kratki pavzi pri precej novi plan.koči Mrzlk se je bilo potrebno pripraviti na mraz Mrzlega vrha, kar pa se je prav kmalu res potrdilo. Rokavice je bilo potrebno zamenjati za bolj tople, čez glavo pa potegniti kapuco. A je bilo vredno vse to za lažje občudovanje vseh razgledov, ki so se odpirali s poti, še posebno pa z vrha Mrzlega vrha. Na vrhu res brezmejna širina, kot z redko katerega vrha take višine. Na skrajnem robu Julijcev se je prav lepo posvetilo pogorje Stola, nato kulisa Kaninskih gora, Krn s sosedi itak vedno vleče poglede, nato pa preko Vogla, Šije, Rodice do Poljanskega vrha in dalje se v ospredje postavi Porezen s Triglavom v ozadju. Soriški vrhovi v lepi panorami porajajo vprašanje, kdo pravzaprav so. A ni bilo daljše dileme, lepi so vsekakor. Blegoš s svojo kapico je bil seveda nezamenljiv.
Na vrhu sva bila sama, kot sva bila sama na celi poti. Pravzaprav na obeh vrhovih, saj sva stopila tudi na Sivko, ki vrh čuva na jasi med čudovitimi smrekami, ki so šumele same zase v vrhovih. Četudi brez razgleda, očara.

Vračala sva se skozi vas Breznico in turo zaokrožila spet pri Poljanski Sori, a tokrat z drugega konca. Res prekrasen izlet, najbrž je najlepši prav v tem času.