Skalaška pot po grebenu Belščice

Še dobro.da nisi @heinz v Kopru doma. Kaj se ti nič ne smilijo kolena? Meni se že in se malce višje le zapeljem.Pretepači so pa tudi meni že velikokrat dali vetra,kakor rečemo.Verjetno pa je to pot za "gamse" in dobre poznavalce Belščice.
Lep pozdrav!

Skalaška niti ni tako slabo poznana (moj opis najdeš na Hribih): nahaja se v vseh glavnih vodnikih, le obiskana je malo manj. Za pot na Vajnež ali Stol večina ljudi uporablja spodnjo skozi amfiteater Rida. Avstrijci se skalaške menda lotijo malo večkrat. No, v Karavankah obstoja tudi kaka še malce težja pot >za gamse<, kot praviš.

S Kopra bi se tudi dalo kam štartati, le da bi si bilo za pot v naše konce potebno vzeti dopust..

Kolena- seveda se mi smilijo, zato se pri hoji navzdol izogibam direktnemu, težkemu koraku. Malce bolj od mene jih mrcvarijo gorski tekači, a oni so že zgodba zase.

Lp!h

grebenovci... na plan!

Heinz ima kar prav, govorim na splošno vseh nas, če bi dodal svoje lastno mnenje bi zvenelo preveč preprosto, včeraj sem se podal čez tole grebensko pot, pot je kopna.

»Po zgodovinskih klinih in skobah« sta Mušičeva in Habjan zapisala v podnaslovu poglavja o Skalaški poti v svojem vodniku. In v prvem stavku navajata, da je to ena izmed najbolj zanimivih poti v Karavankah. Dovolj, da je vzbudilo najino radovednost. In sva šla včeraj pogledat, če imata prav .

Pot je res zanimiva, ravno toliko zahtevna, da »drži na vajetih« pozornost in poleg nog »zaposli« tudi roke – ker je včasih treba prijeti za skalo ali malo »pretepsti« ruševje… Občasno je greben namreč prav pošteno »kosmat«, za prijeten »odmor« med »bitkami« pa poskrbijo gole, mehke, široke, travnate jase, na katerih se sem pa tja kar naenkrat znajdeš in ti kar ni nič jasno od kod so se vzele… Kot bi vse skupaj ustvaril en dober krajinski arhitekt, ki je točno vedel, kje se bo pohodnik že malo naveličal robatega zelenja in bo rabil nekaj mehkega oddiha…

Dolge hlače in dolgi rokavi so na tej poti priporočljivi, sem bila vesela, da sem imela oboje . Skobe še vedno držijo, tistih nekaj jeklenic pa je še vedno ohlapnih oz. sploh ne pritrjenih na obeh koncih. Skratka, to ni urejena zavarovana pot, nudi pa takim, z malo pustolovske žilice in z nič vrtoglavice obilo užitka.

Ko sva opravila s Skalaško, sva podaljšala še do Vajneža in se skozi Rido vrnila. Če boste šli gor v jasnem vremenu, boste nagrajeni tudi z izjemnimi razgledi. Midva jih včeraj nisva imela. Glede na napoved jih tudi nisva pričakovala. Ampak ker na Vajnežu in tam okoli nisva bila prvič, naju ni nič motilo. Včeraj je bila pomembna »pot«…

...Gita res je v lepem vremenu to krasna pot. Sem jo prehodila 011. Letos jo mislim ponoviti. Spodaj pod Rido je vedno veliko svizcev, jih že na daleč slišiš. Pa ti je uspelo vseeno narediti super slike

@Majdag, sva našpičila ušesa in naprezala oči na povratku, pa včeraj o svizcih ni bilo ne duha ne sluha... , edino en gams nama je prekrižal pot.... Sicer pa se strinjam, če imaš na tej poti še razglede, je pa za čisto desetko ...

Na svizce (če nisi preglasen) naletiš v amfiteatru Rida ,ki se nahaja pod Skalaško potjo.
Celotna pot od Seče do Vajneža ni Skalaška, tako se imenuje le zahtevnejši del, kjer naletimo na varovala.

Včeraj šla čez Skalaško. V ruševju pot dokaj zaraščena. Vse jeklenice držijo v zgornjem delu, ostalo je podrto. Spodnji dve skobi zelo razmajani, tretja zaenkrat še uporabna, tudi oprimki na tem mestu so dokaj razmajani. Škoda, ker tako razpada, ravno v tem ključnem delu bo kmalu vse na jeklenici, kateri pa nikoli ne moreš zaupati 100%, ker ne veš, v kakšnem stanju je zgoraj. Sicer pa čudovita, divja pot!

Tudi jaz sem šel danes po Skalaški na Vajnež. Lepa pot, ki pa jo v stanju kot je trenutno nikomur ne priporočam. Vse je namreč res kar pravi Metka pred menoj oziroma še slabše. Dodal bi samo, da je potrebna velika pazljivost tudi pri drugi jeklenici. Veja v katero je vpeta je že precej majava, kar pa se od spodaj ne vidi. Se zna zgodit, da bo nekdo skupaj s to vejo in jeklenico odletel v Avstrijo. Pot bi bilo treba obnovit al pa jo zapret prej kot se zgodi nesreča.

Hvala za to temo in informacije. Sem se vedno spraševal če je prehoden greben nad Rido. To je stara granična pot?

Lp

Pot je nadelana s strani gorniškega društva Skala, pred mnogimi desetletji. Graničarji je menda niso uporabljali. Skalaških poti je tudi v Julijcih nekaj..

Cela Slovenija v soncu le jaz na Vajnežu v megli in mrazu.Pot iz Javorniškega rovta do planine Seča brez posebnosti nato pa na greben in v boj z ruševjem.Pot je sicer lepo vidna samo veje jo vse bolj zapirajo. Na poti je še nekaj snega a zimska oprema ni potrebna. Vse tri skobe na najtežjem mestu so trdno zasidrane.Od tam naprej do naslednje jeklenice pa pot izgine za nekaj deset metrov.Treba se je spustiti malo navzdol ,nato pa ob zadnji jeklenici nazaj na greben.Tudi od tam naprej pot ni vidna ,ampak ruševje ni prav gosto pa gre.Po grebenu sem nadaljeval do vrha Vajneža ,ki sem ga dosegel po dobrih dveh urah in pol.Na vrhu megla in veter ,nase sem navlekel vse kar sem imel s sabo.Kmalu sem vrh zapustil in se po transverzalni poti spustil proti Kamnitniku.Tam sem srečal prijazno planinko,in ker nobeden od naju ni poznal poti naprej sva skupaj odšla iskat Hraščansko planino.Strah je bil odveč,pot do planine in naprej do planine Stamare je odlično označena z rumenimi krogi,izgubiti se je nemogoče.Tudi pot s planine Stamare proti izhodišču odlično označena prav tako z rumenimi krogi.Lep kar precej dolg krog,sonce bo pa kdaj drugič. Skalaška pot je samo za ljudi ki nimajo vrtoglavice in so vajeni brezpotij.

... Miro pot z rumenimi pikami je na novo označena...RAGOR Jesenice. Kaj pa stolp na Skalaški, a zajla še drži?

Ja meni se je zdelo da so vse štiri zajle kar v redu pritrjene ,čeprav za kakšno korenino. Nimam pa navade da bi se z vso težo obešal nanje, tako da jih je potrebno jemati le kot pripomoček.

... Hvala Miro..

V zasledovanju svizcev (žal brez dobre fotke) sem se danes povzpel direktno iz Ride na skalaško v predel pod skobami (te in tudi "jeklenice" so ok, oz v istem stanju kot v času nastanka opisa). V nadaljevanju sem si osvežil spomin na izjemno krušljivost tega brezpotja.

Včeraj smo uživale na tej poti, čeprav smo imele okrnjene razglede. Prav zaradi oblakov in megle nismo nadaljevale do Vajneža. Razmere na poti sta heinz in miro krivec opisala in jim ni kaj dodati.
Utrinki na povezavi
http://stezeinsledi.blogspot.si/2017/06/po-skalaski-poti-na-mali-vrh.html
in srečno na potkah

Na eni od slik (v povezavi) je opaziti, da mogoče ni popolnoma razumljivo kako, oz kje poteka pot v predelu nad skobami, zato bi želel ponoviti del komentarja danega pod svojim opisom poti zapisanega 2009/10:
Ko enkrat dosežemo navpični del s skobami (imenovan Viševnik), se NE povzpenjamo povsem do njegovega vrha, pač pa kot je navedeno v opisu, nadaljujemo po DESNI strani grebena najprej (LE) nekoliko navzgor, nato sledi spust po strmem terenu, zatem po nekaj korakih naletimo še na zadnjo vrv ob kateri se po strmem terenu povzpnemo nekaj 10 m proti izteku skalaške poti.

Torej se kmalu za skobami NE držimo vrha grebena, pač pa DESNO, kjer sledi strmejši (nevarovan) sestop, itd.. Naj dodam, da tu še malo večja previdnost ob sestopanju ne bo odveč.

Srečno! heinz

... Bravo punce..