Tokrat na Slemenovo špico malo drugače, malo bolj divje
.
Gor čez Grlo, dol pa mimo Črne vode, ki je bila včeraj v spodnjem delu še pokrita s snegom.
Pot skozi Grlo je bila povsem kopna, Mihelič pa jo v svojem vodniku ne priporoča.
Je bilo zjutraj kar malo vznemirljivo zakoračiti po poti, ki pelje v grapo, zanimal naju je tudi odcep poti v Malo Pišnico, ki je ravno na prevalu.
Markacije so kot nametane, malo desno in malo levo, eno sem videla tudi več kot dva metra visoko na enem balvanu; iščeš najlažje prehode, ki jih pa brez večjih težav najdeš.
Na sedlu je bila tako prva zmaga
.
Med nadaljevanjem poti tudi pokuk k lovski koči v Mali Pišnici, ki je včeraj ravno v tistem času imela tudi obisk nekaj pohodnikov.
Na Slemenu pa lepo kot vedno, kljub temu, da jezerca niso imela vode, tako da je odpadlo plazenje po tleh in iskanje Jalovčevega odseva v njih.
Povratek pa po poti mimo Črnih vod, ki je v zgornjem delu presenetila z lepimi travnatimi zelenicami in macesni in še lepšimi pogledi na okolico. Je že kazalo, da naju nič ne more presenetiti v slabem smislu, saj poti pravzaprav nisva poznala. Pa se je izkazalo, da v spodnjem delu v grapi leži sneg, pod katerim se je slišalo žuborenje vode. S skrbjo sva gledala na potko, ki se je vse bolj spuščala v grapo, izhoda drugje kot pa po snegu ni bilo, saj po kopnem ob robovih prehodi niso mogoči.
Sva si nadela derezice in upala na najboljše, da ne pride do kakšnega zdrsa in pa še bolj na to, da se ne pokaže kakšna snežna luknja in ne pristaneš nekje nižje, v kakšni vodi pod snegom. Za vsak slučaj sem si nadela jopico
Pa se je dobro izteklo, na kopno stopiš nekje pri slapu, in to je bila potem druga zmaga.
Zato je pivo pri koči še toliko bolj teknilo in bilo tudi zasluženo