Slovenski dvatisočaki

Na južnih.

No, če gre zgolj za "željo po osvojitvi 10 dvatisočakov" je to možno z eno samo malo daljšo turo:
1. dan: popoldne vzpon na Kokrško sedlo in spanje (lahko še skok na Kalško goro in Kalški greben, v tem primeru štart zjutraj)
2. dan: Kočni, Grintovec, Dolgi hrbet, Štruca, Skuta, Rinke, Turska, Brana, spanje na Kamniškem sedlu
3. dan: Planjava in sestop preko Kamniškega sedla...pa jih je že 12-14
Res pa je, da tu ne gre za najbolj enostavne pristope.

Sicer pa, na južnih pobočjih najprej pobere sneg, tudi poti so tam običajno lažje. Na Krnu bo recimo ob nadaljevanju toplega vremena čez ene 3 tedne že povsem kopno. Raduha sploh ni problematična, tudi če je malo snega. Pa večina Karavank (J pobočja) bo tudi prav kmalu prehodnih brez zimske opreme.

Enostavni so: Viševnik, Debela peč, Stol, Kepa, greben Košute: Velik vrh / Veliko in Malo Kladivo / Toplar, Begunjščica, Vrtača, Storžič, Raduha, Ojstrica, Brana,...

Peca, Ledinski vrh,..

He he, mogoče sem malo smotano vprašala...saj vem, da bodo najprej kopne južne poti, zanimalo me je, po katerih vrhovih (z enostavnimi južnimi dostopi) naj najprej pogledujeva. Kdaj lahko recimo računava na Stol in Peco? Pa Viševnik ali Debelo peč? In kdaj recimo na višja Planjavo ter Špik Hude police? Okvirno seveda.

Trobec, tvoja ideja je malo prehuda za naju . Sicer se najde še kar nekaj takšnih (lažjih) variant, pri katerih bi se dalo povezat več dvatisočakov naenkrat, ampak sva se odločili, da k zadevi ne bova pristopili na ta način. Bo več izletov, če greva po enega

Čeprav se je tema začela z drugačnim vprašanjem, bom zaradi utreznega naslova kar nadaljeval

Malo sem iskal...pa očitno nikjer ne obstaja nek "uraden" seznam slovenskih dvatisočakov.
Različni avtorji navajajo različno število, predvsem zaradi različnih kriterijev. Mogoče ne bi bilo napak, da se na tem področju stvari malo poenotijo

https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_dvatiso%C4%8Dakov
http://www2.arnes.si/~mcuder/2000/2000_projekt.html
http://www2.arnes.si/~mcuder/2000.htm
http://www.gore-ljudje.net/novosti/2602/

Če sem malo žleht bom rekel, da tudi tisti, ki bo ali je že zlezel na vse, ne bo (z)mogel z gotovostjo trditi, da je bil res na vseh

V zvezi s tem je zanimivo prebrati tudi to:

http://www.gore-ljudje.net/novosti/37465/

Kern je še najbolj konsistenten, ker uporablja prominenco.

Hja, sej zato pa imamo različne interpretacije. Celo pri geomorfoloških značilnostih se nekateri avtorji zadovoljijo z relativno višino vrha 20m, drugi 30m, nekateri pa celo 50m

Tu je še en razširjeni spisek od MM-ma, ki pa sta si prilastila tudi vrhove zahodnih Julijcev čez mejo. Jaz tega spiska ne odobravam, saj je poleg omenjenega kiksa na njem navedenih kar nekaj vrhov, ki jih ni na nobeni planinski karti.
http://www2.arnes.si/~mcuder/2000_ttn.htm

Blagor tistim, ki jim je to zanimivo, kajti njih bo nebeško kraljestvo.

No ja..."nebeško kraljestvo" bolj pripada tistim, ki jih nobena stvar ne zanima...in so verjeli na besedo, da je ploščata zemlja središče sveta, da je en par dovolj za ohranitev vrste, pa govoreče kače itd...

Nekateri se pač oglašajo samo zato, da se oglašajo, tudi če nimajo nič pametnega za povedat oz gre za neumnosti, ki s temo nimajo čisto nič skupnega.

@lijaneja hja, ta razširjen spisek je res "zanimiv". Ne vem od kje sploh vsa imena

Kernov fant je to pred leti malce interpretiral po svoje. Hotel je biti dosleden, je pa spustil kar nehaj hribov, ki so označeni na zemljevidih.

Je pa "Kernov fant" dal na net v brezplačno uporabo najboljše opise brezpotnih vrhov do zdaj.

Kar je označeno še ne da legitimnosti. Tudi v uradnem registru zemljepisnih imen je več vprašajčkov.

Škoda da tista aplikacija ni več dostopna, ker si lahko sam izbral par kriterijev.

Imam natrpan fascikel njunih (MM) opisov od 2001 do 2007, ko sta presedlala na kolo.
Na svoji spletni strani imata vse lepo in sistematsko dokumentirano.

Vseh dvatisočakov se nikol ne more dosečt, ker jih je neomejeno, se pa lahko prehodi in doseže precej vrhov nad 2000m. Z lahkoto bi že tam okol Šmarjetne glave nad Doličem dal trem vrhovom ime, pa jih nimajo.

Za vse strastne zbiralce slovenskih in tudi tujih vrhov priporočam aplikacijo Peakbagger oz. povezan portal www.peakbagger.com Jaz pred uporabo aplikacije nisem bil ravno zagrizen zbiratelj vrhov, zdaj pa sem zaradi nje to postal.

Poleg dobrega pregleda (ne)doseženih vrhov nudi tudi veliko zanimivih seznamov vrhov v Sloveniji in tujini po različnih kriterijih, geografski lokator pa je odličen vir nasvetov za izlete na vrhove v bližnji okolici, kjerkoli že ste.

Za dodatne informacije ali pomoč pri uporabi sem z veseljem na voljo (tukaj ali na ZS)!

P.S. Da ne bo nesporazuma - aplikacija je brezplačna in jaz sem samo njen navdušen uporabnik.

Error 400