Ker sem bil včeraj popoldne zaseden, si daljšega izleta nisem mogel privoščiti pa jo mahnem dopoldne na Šmarno goro.
Gor grem po moji standardni čez Grmado: Westrova pot, priključitev na Pot Svobode, na to na Mladinsko pot(mimogrede ta pelje okoli in okoli po vrhovih okoli Ljubljane in se je moram enkrat lotiti) in do vrha Grmade. Skratka: pot po njenem celotnem zahodnem grebenu. Kljub temu, da na začetku piše "zahtevna nezavarovana" je primerna za vsakega planinca z vsaj nekaj izkušnjami.
Na poti srečam tekače, ki tečejo po Westrovi DOL. Dobri so! Pa skoraj sama mularija. Ko pridem na Grmado, pridejo tudi oni že spet gor. Ja to pa je kondicija kajti pot je še posebno v spodnjem delu kar strma in za tek navzdol kar malo nevarna bi rekel.
Od Grmade sestopim na Sedlo potem pa mimo kapelice sv. Sobote na vrh. Na vrhu si privoščim čaj. Lastnik nekega velikega psa(mislim da nemška doga) razlaga nekomu: "S takimi psi je kot z ženo, če jo zanemarjaš začne lajati in gristi!"
Žal sta bili cerkev in galerija zaprti(off season) pa grem kar dol, spotoma pozvonim še pri zvončku za srečo. Namesto po moji standardni sestopni Kovačevi, se tokrat usmerim naravnost na Pot Svobode. Markacije do grebena(stik z Westrovo) so nekoliko slabše pa še pot se je slabo videla zaradi listja. Od tam naprej postane pot malenkost težja in v mokrem nevarna za zdrs, srečam pa se tudi z dvema klinoma, zaradi česar že mislim da sem zašel na Turnc.
No, po še kake 15 min hoje se priključim na Mazijevo stezo in na razcepu zavijem proti Vikrčam in mimo izhodišča poti čez Turnc nazaj do avta.