Smrekovec

Drugi dan dopusta. Tudi današnje jutro je narekovalo lepo vreme. Zaradi tega sva se vsedla v avto, ter se odpeljala v smeri Mislinje oziroma Belih Vod. Kot marsikateri drug obiskovalec naših lepih gora, sva vozilo parkirala v bližini zanimivih dveh lesenih skulptur, ki poleti odžejata žejnega pohodnika. Najprej po cesti in nato skozi gozd sva se pogumno podala proti vrhu. Kmalu sva prispela do kmetije, ki je dajala videz zapuščenosti. Mimo nje sva jo mahnila proti opazovalnici, kapelici in kamnitemu koritu z vodo. Ker je bilo sonce močno in naju je ogrelo, sva tukaj malo počila in se ohladila z osvežilno vodo. Nato sva jo mahnila naprej. Pot je postala nekoliko strmejša, malo pod domom pa sva naletela na sneg. Kljub temu, da je bil shojen je bil zaradi močnega sonca južen in ni drselo. Ob prihodu do doma sva bila popolnoma sama, tako da sva lahko poslušala močno vreščanje neznega ptiča v gozdu nad nama. Po krajšem počitku sva pot nadaljevala do vrha, kjer sva lahko uživala v toplem soncu brez vetra in lepem razgledu na vse strani. Na vrhu, prav tako pa tudi še kasneje pri domu, sva se zadržala še nekaj časa, ter se popoldan polna zaužitega lepega dneva vrnila v dolino in naprej v Ljubljano. Kam bova skočila jutri pa bova še videla. Kljub temu, da je bil dan zelo lep, pa še ena črna pika: Ne pri domu, niti na vrhu nisva našla žiga ali štampiljke, da bi lahko ta lepi dan ovekovečila v najini knjižici. Upava, da bo to prebral kakšen član PD Črna na Koroškem in poskrbel, da bosta žig ali štampilja dosegljiva tudi za tiste, ki obiskujejo vaš LEPI Smrekovec tudi pozimi. Še bova šla gor Nives in Branči.