Špik Hude police

Cvetoče, dehteče, vroče, malo ljudi. Nobenih posebnosti ob poti, posebnost vsakič sproti so lepi pogledi, rožice in živalce, ki jim tu ne zmanjka izvirnosti. Raj za oko, dušo in telo. Nazaj grede še postanek ob Rabeljskem jezeru, v katerem se kopajo (no, roko na srce, množično ne). Sem marca rekla, da bom nekaj preverila, kajne? In sem. Menda sem imela prav.

Imela.

LidijaJesih prakrasno, jaz grem v te konce čez dva tedna-na soseda!

Lanskoletni obisk planine Pecol in Vrha Strmali se nam je vtisnil v tako prekrasno nepozabno doživetje, da se je bilo treba vrniti – tokrat za izhodišče na Špik Hude police; na moje veselje sem ugotovila, da ime nima prav nič skupnega z vzponom, saj je pot dokaj varna in »ne-vrtoglava«, le vleče se precej »cika-caka«, sploh v zgornjem delu po grušču in kamenju, pa nekaj kondicije je tudi treba imeti; je pa kljub temu potrebno biti pazljiv, saj smo srečali planinca, ki je imel smolo z gležnjem, tako da res, nesreča ne počiva; temperatura tam doli v kotlu je beležila ubijajočo vročino, toda pobeg na takšno višino je izpolnjeval pričakovano prijetnejše naravno hlajenje razgretih teles zasvojencev gora; na skromnem, rahlo vetrovnem vrhu se nas je nagnetlo kar nekaj pohodnikov, od tega precej tujcev, nekateri tudi iz smeri Montaža; za resnično nepozabna bližnja srečanja so v začetnem delu ob cvetoči in dehteči poti zopet poskrbeli številni žvižgajoči svizci, ki pa imajo zelo »dobra ušesa« in so jo jadrno odkurili v svoje brloge, še preden mi je uspelo pritisniti na sprožilec; v nadaljevanju v skalovju, so nas počastili še prelepi kozorogi, ki iz razdalje parih metrov prav pozirajo kot da se zavedajo svoje veličastnosti; in na vrhu prostrani razgledi, z občasno prekritostjo poletnih meglic, na Montaž, Viš, Kaninsko pogorje, pa Sv. Višarje in Kamniti lovec……; zaradi počasnejšega tempa ob polnem uživanju vseh teh lepot, smo izlet zaokrožili kar na 5 ur hoje, zaključili pa zopet v sirarni s pregrešno dobrimi siri in hlajenjem nog v Rabeljskem jezeru; prava nebesa na zemlji…. Lp

@pohodnica53: je ta pot, po kateri ste šli markirana?

sandra@, ja je markirana, čeprav v opisu piše, da en del (kratek) ni; je vse tako uhojeno, da nimaš kaj zgrešiti, ker je vseskozi steza; prekrasno je; lp

Danes pa s sinom na Špik Hude police. Lani sem šel konec avgusta in cvetja tako rekoč ni bilo. Sedaj bi ji lahko rekli, da je to gora relikanijevih murk, toliko jih je.Pot je prijetna, kozorogi pozirajo. Na vrhu pa je pihalo, tako, da sva se z vrha prav hitro umaknila.Lepa, ne predolga in prezahtevna tura.

Zadnja slika - ni sneg, so melišča, pred par dnevi smo bili na Montažu čez Pipanovo lestev.

Pod stenami Kanina je seveda sneg, res da Kaninskega ledenika kot takega ni več, je pa še precej snežišč, velikokrat preverjeno.

Zadnja slika-smučišče

ja pa normalno, da v juliju na smučišču ni snega, saj sem že maja nosil smuči skoraj do Gilbertija, sneg je na severni strani Kanina, tudi na vstopu na Via Julia.

Zanima me, kako si 19.07 ob zapori ceste Rabeljsko jezero - Sella Nevea, prišel do Pecola?

Ja, pred tistim odsekom ko je s pobočja zgrmelo kar nekaj skal na cesto je bil res znak za zaporo. Pred zaporo sva se ustavila in tuhtala kaj zdaj. Prav na hitro sva imela za sabo kar več avtomobilov in so naju lepo obvozili in šli naprej, midva pa za njimi. Nazaj grede pa sva ravno tako vozila še za nekaterimi, ki so se vračali po isti poti.Če bi bila sama na cesti bi obrnila.

tisto kar se spodaj vije na zadnji sliki je smučišče,sella nevea.

Včeraj je bil najin cilj Špik Hude police (2420 m) v sosednji Italiji. Pot naju je vodila po soški cesti čez Predel do naselja Sella Nevea. V naselju sva v ostrem desnem ovinku zapeljala desno naravnost navzgor po ozki cesti do planine Pecol. Vozilo parkiramo na velikem parkirišču in od tu je že videti najin današnji cilj. Temperatura zjutraj je bila samo 12 stopinj, a iz doline Pecol so bili prečudoviti pogledi proti Montažu, Špiku Hude police in ostalim vrhovom naokoli. Pot nadaljujeva desno proti koči Rif. di Brazza, po 20 minutah hoje nadaljujeva po poti mimo koče, kjer naju smerokazi vodijo do razcepa desno v smeri »Terra rossa« 2h, naravnost pa na Montaž. Pot do vrha ni naporna temveč prav prijetna in razgledna. Po dobri uri hoje prvič zagledava štiri kozoroge, ki so se pasli in višje ko greva, vedno več jih je bilo. Seveda sva upoštevala opozorila pohodnikov iz opisa na hribih.net in na glavo nadela čeladi. To sem omenil zaradi tega, ker sva na lastne oči in še z avstrijskimi pohodniki lepo videli, kako je kozorog (mladič) stopil na »mozic« in sprožil kamenje, ki se je zvalil po pobočju navzdol. Tudi, ko se pasejo in prečijo pobočje sprožajo kamenje, ki se na srečo po nekaj metrih ustavijo. Na vrhu Špika HP so bili občasno razgledi slabši zaradi megle, ki se je spuščala nad Montažem, Višem in okoliškimi vrhovi. Pogled proti Višarjem in Kamnitemu lovcu tudi ni bil najbolj prepričljiv. Vsekakor ob lepem vremenu razgledi, ki sežejo daleč naokoli. Na vrhu in po poti srečava planinca, ki je bil vse prej, kot dobro obut in na takšen način izziva nesrečo. Pot nazaj je minila ob prelepih razgledih na dolino Pecol in proti Kaninskemu pogorju.

Ali je zapora ceste proti Selli Nevei že odstranjena?

Oj, mi smo bili 29. 7. na Špiku hude police in na cesti je bila delna zapora (na pasu proti Selli Nevei), vendar smo šli kar mimo in je bilo vse ok. Tudi nazaj, ko so delali, smo šli brez problema mimo.
Lp

hvala za odgovor

Kako lahko razveseliš osebo, ki ima rada gore, in ji pokloniš najlepši dan za njen dan v letu?
Preprosto, povabiš jo v GORE.
In to smo tudi naredili.
Štart včeraj s Planine Pecol, ki je izredna, skorajda pravljična.
Pot nas je vodila preko prelepih travnikov, mimo koče" Rifugio di Brazza" do stare nezahtevne vojaške mulatjere, ki nas je pripeljala vse do vrha.
Ves čas razgledi na Montaž, Špik Hude Police... jemali so nam dih.
Na vrhu smo nazdravili slavljenki in prelepim razgledom, še tja do Viša....
Praznovanju so se kaj kmalu pridružile še kavke in trop radovednih kozorogov.
Dan je bil popoln, slavljenka skorajda brez besed, mi pa tudi, ko smo na njenem obrazu videli tako srečen izraz.
Tako kot nas je sonček pričakal ob našem prihodu na planino, tako nas je ob našem sestopu nagradil še s svojim zahodom

Lepo praznovanje ste ji poklonili...Čestitke