Moj sosed l.66 je bil zadnja generacija, ki je služila JLA soldate celih 15 mesecev.To je preklinjal, je pravil čista zguba časa, samo noter so te držali.Brat je služil v mornarici za eno leto.Imel je obuko v Puli, tam so jih naučili le osnov kapitanije
.Kasneje so jih premestili vse v Kotorski zaliv, kjer so vse do konca služenja (starim vojakom so namreč pravili Džomba
) le šmirglali in barvali neko staro ladjo, parkrat so jih vmes z ladjo še zapeljali po morju, da so vedeli, da so sploh na morju
.Jedli so stare konzerve starejše od njih samih
pa stalno tisti kupus
.Imeli so tudi enega šiftarja, ki se nikamor ni premaknil
, še najmanj, ko je bilo treba delati.Kolegi so nato obupali nad njim in ga pustili samemu sebi, kakor je že bilo
.
Oče je je bil tudi pri mornarici (stara mornarica), vendar je bila takratna doba služenja kar štiri leta.Morja se je tako "nažrl" da kasneje na dopustu z nami ni niti plaval, enkrat se je ob prihodu s pomola vrgel v morje, drugič pri odhodu in to na glavo s petico
.Vmes je bil nek požar na ladji, kjer so vse mornarje, ki so bili tam v bližini na palubi, a nič krivi, obtožili sabotaže.Tako so morali še kot zaporniki na Goli otok, oče še precej opečen, dobro okreval, pa vendar še vedno na goli otok.Tam so celi dan nosili kameje enkrat k obali, drugič nazaj k zapornim celicam, skratka težka preizkušnja.