Včeraj sva jo s kolegom vžgala od Tinčkove koče v Završnici, mimo koče pri izviru Završnice do sedla Šija. S sedla majhen vzpon po zgornji poti proti Stolu, nato strm sestop ob JZ delu Vrtače in naprej vzpon do do sedla Belščica. Takoj pod sedlom se usmeriva v levo na melišče, kjer je bila lepo vidna pot ob vzbožju Celovške špice, kar se je kmalu izkazalo za napačno izbiro. Verjetno bi bilo po času bolje, da bi šla do Celovške koče in od tam do vstopa v steno. Pot se je kmalu izgubila, nakar sva kako uro gulila vibram po različni granulaciji melišča vse do vstopa v plezalni del poti na Stol (spet ena izkušnja več
). Pred vstopom v steno si nadeneva samovarovalna kompleta ter ob prisotnosti klinov in jeklenic, ki jih ne manjka ter ob občasnem nažiganju sonca zlezeva na vrh. Tik pod prihodom na greben se v skalovju nahaja dobro skrita skinjica z vpisno knjigo in žigom (ob poti). Po obveznem fotografiranju na vrhu sestopiva do Prešernove, kjer nama oskrbnik ponudi zadnji dve orošeni piksni
,nato se vrneva do sedla in sestopiva po ničkaj prijetni sicer markirani "poti" skozi Kotel pod Celovško špico. Proti izhodišču, Tinčkoi koči, jo namesto proti sedlu Šija in koči pri izviru Završnice ubereva po lovski strmi bližnjici "čez Zagon", z možici okrašeni in slabo ali pa sploh ne vidni potki, mimo idilične lovske koče, ki se nahaja ob poti pod Srednjem vrhu.