Čeprav za danes vremenska napoved ni bila najlepša, se s sinom vseeno odločiva , da se poskusiva povzpeti na vrh Storžiča. Parkirala sva na koncu ceste v Laškem, si nadela nahrbtnike in hop navzgor v meglo proti Kališču, kjer se pa že malček prikaže sonce. Termometer pri koči je pokazal -12, v koči pa orng zakurjeno in pošteno vroče. Pa saj ni čudno, saj je bila koča povsem polna ljudi, tako da ni bilo kam sesti. Midva kar stoje popijeva čaj, ter jo hitro mahneva naprej proti Bašeljskemu sedlu. Tam si nadeneva dereze, pospravima palice, ter s cepinom v roki nadaljujeva pot. Med borovci naju še spremlja megla in mrzel veter, ko pa preideva na južna pobočja pod vrhom pa zopet posije sonce in tudi veter se začasno umiri, vendar na vrhu zopet pošteno okrepi.
Pot je do Kališča mestoma spolzka, višje proti Storžiču je pa sneg zmrznjen, večinoma trd, vendar dereze odlično primejo.
Navsezadnje torej lep dan, še najbolj pa sva bila vesela snežink, ki so ob vožnji nazaj proti vzhodu Slovenije vedno bolj na gosto naletavale.