Vse podpišem, dprapr. In Kozorog, država določa posek v eni in isti osebi - sedaj tudi uradno. Torej logar, izvajalec poseka in odkupovalec. Naj razume, kdor more. Kdo je tu močnejši, lastnik ali država, naj pa vsak sam presodi. No, lastnik moram biti pogosto še tiho, ko si množice rekreativcev, gobarjev in raznih nabiralcev - pogosto tudi smetarjev - preprosto vzamejo svoje brez besed.
Glede smreke pa...Ja, je bil (skoraj) kriminal že storjen, ko se je v imenu stroke tako zavestno širila. In to na območja, kjer ni nikoli rastla. Tu naj se raje oglasi kakšen botanik, če kje sploh oz. kje v Sloveniji ja nekoč rastla smreka. In nekateri še danes enačijo gozd s smreko, ki mimogrede še zakisli tla, kar posledično zmanjša tekmovalnost drugih drevesnih vrst. Seveda pa borovnice lepo rastejo, kar mnogim čisto zadostuje, da posedijo na modro-zeleni jasi in malicajo ob čistem zraku. Vlake in traktorji pa že motijo ta vsemir.
Lynx, drevesa res rastejo počasi, grmovje pa mnogo hitreje. In spet bodo mnogi kmetje vedeli povedati, kako hitro se v gozdarskih mapah najde njihov travnik zmanjšan za obrobni grmnovni del. In potem mora kmet še dobiti dovoljenje (vemo, od koga) za posek grmovja, da povrne travnik v prvotno stanje. Ni kaj, smo pač dežela birokratov in stiskanja malih...
Aja, le še to. Sam nisem lastnik niti pedi gozda, vidim (in sem žalosten) pa marsikaj.
Pa varen korak vsem! In čim manj klopov! Hmm, na zelenicah jih je bore malo.
A kaj, ko kostanj in gobe rastejo malo dlje od domačega praga.
Kaj hočem povedati? Žal nam manjka celostnega pogleda na naravo. Prevečkrat rešujemo le svoj vrtiček: nekateri gozd, drugi smreko, nekateri vidijo v naravi turistični poligon brez omejitev, nekateri zdravijo svoj ego z opozorili na napake drugih, država in mnogi posamezniki pa vidijo le zaslužek...Slejkoprej pa se bomo zavedli, da smo del vsi ene in iste ladje. Ali kot je lepo zapisal oz. ponovil T. Merton: Nihče ni otok...