Danes po nekaj letih spet na Storžiču - tokrat prvič po poti skozi Žrelo, kar je bila moja dolgoletna želja. Mož pa je bil prvič na Storžiču in je bila ta pot zanj pravi izziv! Dobro sva se natelovadila, sva ponosna na najin podvig
.
Sama se strinjam z oznako poti "zelo zahtevna", pa sem prelazila že kar nekaj gora in zavarovanih poti. V spodnjem delu Žrela so bile skale dopoldne mokre in spolzke, višje pa suhe (spihal veter). Kar nekaj mest je res nerodnih za preplezat, kaka zajla več tako ne bi škodila ... Skozi Žrelo sicer srečala samo dva Hrvata, na vrhu malo več planincev, a nobene gneče. Razgled je bil omejen z oblaki in meglo, občasno je sijalo sonce, popoldne pa se je potem le razjasnilo in razkrilo vse lepote naokoli
. Macesni so zdajle ravno prave zlate barve!
Sestop čez Škarjev rob, kjer je zgornji del zelo krušljiv in terja veliko previdnosti!
Časovne oznake poti so bile pri nama kar točne. So pa na obeh poteh markacije večinoma že zbledele in potrebne obnove - vsaj pred novo sezono. Večkrat tako ugibaš in iščeš, kje se pot nadaljuje čez skale ...
Zaključek pa s štruklji v Domu pod Storžičem
.
Planinski pozdrav!