Strma peč

res je LG, sem jo komaj dohajal

Danes sem bil že ob pol šestih zjutraj na planini Pekol. Moj cilj je bil danes Špik nad Nosom. .Nad planinsko kočo grem po poti kot za Špik-Hude Police. Nekje na več kot pol poti pa se odcepi pot za Špik nad Nosom. .Pristop ni prezahteven-je samo nekaj krajših varovanih odsekov.Pod vrhom me pričaka velika čreda kozorogov. Gor smo od nekakšnega prevala relativno hitro. Na vrhu nas čaka popolnoma nov bivak-prekrasen. Notranja oprema je prečudovita. Za doplačilo si lahko vzamemo celo kaj za pojest-zraven so cene in skrinjica za denar.Nato pa se odločim, da bom sestopil po grebenu. To je izredna lepa pot. Je polna prepadnih mestoma dokaj ozkih polic, nešteto odsekov z jeklenicami,jeziki snega.Kar nekaj časa sem hodil po tej poti-ne vem točno kako se imenuje. Ker sem se moral vrniti na planino Pekol sem pri nekih oznakah zavil na spodnjo staro vojaško pot -mulatjero, ki ni nič označena.Ob malatjeri je polno ruševin vojaških objektov. Lepo se je da slediti po celotnen pobočju in nato po gozdu. Tu pa pridemo naa cesto za planino Pekol.Res enkratna tura.

Kot vidim, g. Velkavrh, niste bili na Strmi peči, pač pa na Špiku nad Nosom, na katerem je v letu 2012 postavljen bivak, posvečen Luki Vuerichu iz Trbiža, sicer preminulemu,a svojčas odličnemu alpinistu. Lepa tura. Pot se imenuje Ceria - Merlone. Strma peč je pač le nekje drugje, a vseeno blizu - 5 km zračne linije jugozahodneje.

Ja Velkavrh, ne vem sicer kako ti to prevajaš, ampak Strma peč bi bila (oz. je) Monte Cimone. Tista Leva na tretji sliki pa ni levo, ampak ferata "Augusto ed Elenita Leva", ki pelje izpod Špika hude police na Montaž. Kot pravi klm, kar precej si bil oddaljen od Strme peči, ki jo imaš na 5 sliki zadaj. Pa brez zamere

LP B

Obema se zahvaljujem, bil sem v zmoti.Bom pa drugo leto šel prav. Vseeno pa je bilo čudovito.

Šele danes sem končno ugotovil kje sem prazaprav hodil. Prehodil sem dobršen del poti Ceria-Merlone(Sentiero Attrezzato Ceria-Merlone).Tako se uradno po italijansko imenuje pot. Začne se tam, kjer sem začel.Pod vrhom Špika Hude police se zavije desno na pot , ki vodi pod Špikom nad Tratico in visoko nad planino Pekol do Škrbine nad Tratico(Forca de lis Sieres) in nato čez dvojni vrh Špika nad Nosom (Foronon del Buinz). Na vrhu stoji nov bivak, ki sem ga predstavil. Naprej hodimo po stari vojaški poti pod Špikom nad Špranjo(Modeon del Buinz)in vodi po polici na vzodnjo stran te gore.Tukaj se vojaška pot konča in sestopimo po skalovju in grušču na Škrbino la Val(Forca de la Val-2352m). Dobro je varovana. Za škrbino se pot spet usmeri na staro vojaško pot in po izpostavljenih policah prečimo pod vrhom Nižnjih vrhov (Cime delle Puartate-2436m). Nato hodimo v polkrožnem loku pod Špicami v Planji (Punta Plagnis). Od tu pa nisem prepričan, če sem prišel do Škrbine Krni dol(Forcella del Cregnedul).Na tisti skali je sicer pisalo CASERA CREGNEDUL NON SEGNATO! Mislim, da to pomeni -pozor lestev. Vem, da bi tu morala biti desetmeterska lestev , ki vodi verjetno navzdol po strmi plošči.Tu sem zavil na staro mulatjero, ki vodi po pobočju v okljukah na pašnik in nato prek gozda na cesto za planino Pekol. Temu pobočju se reče Krni dol. Za ta točen opis sem si pomagal s prečudovito knjigo od Ingrid Pilz.Za ponazoritev poti, ki me je dejansko navdušila in jo bom obratno drugo leto ponovil dodajam še par slikic.

Tisti napis pomeni: Planina Krni dol-nemarkirano. Pot Ceria Merlone se od tam nadaljuje do Škrbine prednje špranje, kjer se stika s potjo Anita Goitan, katrea je še eno lepo nadaljevanje predhodno omenjene poti. Ja lepi so ti Zah Julijci in zadnje čase vse bolj obiskani kjer prednjačimo Slovenci in prav je tako!

To pot smo prehodili pred dvemi leti, vendar v obratni smeri kot ti. Na vrhu Krnega dola bi moral sestopati na drugi strani grebena in bi prišel do lestve ki jo omenjaš, ter se prek nje spustiš do Škrbine Prednje špranje. Ti si na Krnem dolu najbrž kar sestopil in si tako spustil del te prelepe poti, ki se še nadaljuje do Škrbine Prednje špranje, kjer je uradni začetek te poti, če se je lotiš s te strani. Meni je bila ta pot med najlepšimi, kar sem jih do sedaj prehodil.
Opis te poti najdeš tudi v knjigi od Mašere,
55 zavarovanih plezalnih poti.

Kot sem omenil, drugo leto naredim celo v obratni smeri-celotno. Čez deset dni grem spet v ta konec. Tokrat pravilno na Strmo peč.Sestopil sem pa zato, ker nisem bil prepričan kako se bom vrnil na planino Pekol. Sedaj vem.

@Keko res je opis štev. 46, ampak jih je opisanih samo 50, drugače pa je opis Ceria - Merlone tudi v vodniku Zahodne Julijske Alpe pod štev. 37.

V novejši izdaji je Mašera dodal še 5 opisev, tako da jih je zdaj skupaj 55 in je ta pod št. 51. Jaz imam namreč zadnjo izdajo te knjige.

Starejšo knjigo-50 zavarovanih plezalnih poti sem že prinesel iz knjižnice. Veliko gorniške literature berem pozimi.Knjiga me je navdušila. Sploh grem v PV prvo brat njegove prispevke vkolikor so.

@velkavrh: čestitke za turo. V zahodnih Julijcih so "kaverne" (umetno izdolbene jame v skale) in ne "taverne" (gostilnice).

Rad imam malo zahtevnejše in daljše ture. Tudi prosta plezarija I. in II.stopnja mi ne dela težav-zraven pa še raziskovanje gorske flore-popoln užitek.Res, da zato kako uro dalj hodim, pa nič zato.Doma imam potem res veliko dela, da prispevke skup spravim-izberem posnetke in tekst kot za rožce kot za ture.

V četrtek smo nameravali na Strmo peč, pa nas je pri sirarni ustavil napis, da sta obe poti na omenjen vrh zaprti. Vzrok je bil požar , ki je zajel dobršen del pobočja te gore in se je širil proti planini Pecol. V sredo je bil tudi s pomočjo dežja pogašen, vendar so s helikopterji še v četrtek polivali vodo po pobočju. Mi pa smo si izbrali rezervni cilj - Špik Hude police.

V petek sem opravil premierni vzpon na Strmo peč iz planine Pecol. Izredno lepa tura, pohodnikov izredno malo. Pot gre delno tudi po požganih pobočjih, ki so jih pozimi še dodatno poškodovali plazovi, a vzpona to ne ovira. Prekrasna tura, ki je vredna reprize.

Včeraj v lepem vremenu na pl.Pecol živahno, čeprav večina pohodnikov izbere druge smeri .Slovenci so bili povečina in največ se jih je odpravljalo na Montaž. Mi gremo na Strmo peč in izbira je bila odlična...Gor smo šli mimo škrbine Vandul, vračali pa po pobočju Viene .Začetek poti je sprehod po ravnini in pozneje se začneš dvigovati v serpenicah z lepimi razgledi daleč naokoli.Pot je zelo lepo speljana ,del nje je zavarovan z jeklenico in v bližini je tudi lep bivak.Cvetja in živali veliko, pohodnikov na Strmi peči pa ne.Videlo se je daleč naokoli do morja in vrhovi niso samevali. Vrh ima kipec Marije in je brez vpisne knjige in žiga.Toplo priporočam

To je res lepa tura: zanimiva, malo pohodnikov in prepolna cvetja in kozorogov, med katerimi so pravi kapitalci.

V nedeljo je bil pravi dan za obisk Strme peči. S hojo smo začeli po poti Via Alta in jo zapustili pri odcepu za pot št.640. Vračali smo se po poti 641 in spet stopili na visokogorsko promenado,ki je bila v nedeljo pravi gorski raj, tlakovan z mehkimi iglicami macesnov, ki so žareli v popoldanskem soncu.
Krasna krožna tura, previdnost pa je potrebna pri spustu čez področje Viene, ker so trave sedaj suhe in nevarne za zdrs. Jeklenica in vzpon čez skalne skoke proti vrhu Strme peči, pa ne predstavljata problemov.
Dan brez oblačka, razgledi do morja in preko zasneženih avstrijskih hribov, stalna prisotnost kozorogov, ki pa se v glavnem niso dali motiti. Gora danes ni samevala, prav nasprotno, celo popoldne so pohodniki še pričenjali z vzponom. Na tak dan, res nikoli ni bilo prepozno!

V petek s Pl. Pecol po poti 640 na vrh, sestop po poti 641.
Na samotni poti za družbo poskrbijo kozorogi.