Suhi vrh - Pleša (Nanos)

Ko se boste odpravili na pot, nikar ne pozabite zaviti vzhodno od cerkvice Svetega Brica (z ozirom na to, kaj je domačinka rekla Edini)

Bojan, če namiguješ na to kar mislim
prvi/a v koloni bo najstarejši/a

medo? sem bulil v sliko in komaj opazil za kaj se gre

A je jetijeva stopinja?

Hoj, Zlatko in Heda, pa bom res poklicala, ko bo kakšen lep prost dan. Korošaški slapovi tudi še čakajo.

Danes iz Razdrtega po strmi na Suhi vrh. Gor smo šli mimo Čeledinove koče, dol pa po krožni poti do razcepa za Vojkovo kočo. Žal sem ugotovil, da pot, ki jo imam na karti narisano kot markirano, že dolgo, dolgo časa niso obiskali markacisti. S pomočjo nekaj možicev na pravih mestih je sicer šlo, ampak, če pot uradno ni opuščena, ne razumem zakaj se jo ne vzdržuje. Pa tako lepa je...
Pri sestopu smo obiskali še cerkev Sv.Hieronima in jo po položni poti ucvrli v dolino.
Dež nas ni dobil, le megla je bila večino časa.
Lp

Zaradi megle, ki smo jo imeli pri našem zadnjem obisku Suhega vrha, smo včeraj ponovili turo.
Iz Stran mimo Sv.Brica na vrh. Sestop do Vojkove koče in nato po strmi in gruščnati poti do vetrnice na Razdrtem. In, ker sem parkiral jeklenega konjička v Stranah, je sledilo še dooolgo prečenje travnikov in kolovozov pod Nanosom.
Lp

Tudi mi smo povezali Suhi vrh in Nanos v kolikor toliko krožno turo. Za izhodišče smo izbrali Šmihel pod Nanosom, nadaljevali po markirani poti čez polja in končno zagrizli v hrib v smeri Nanosa. Vmes smo zavili na Suhi vrh. Oznaka odcepa je slabo vidna, pot uhojena. Končni vzpon nanj poteka po strmi ali manj strmi varianti, najlepše je obe povezati v krožno varianto. Nadaljevanje proti Nanosu je lepo označeno, pot dobra.

S Pleše smo sestopili po prečni poti proti Velikem Ubeljskem. Ta je v gornjem delu strma in blatna, spodaj se unese. Na stičišču z makadamom smo obrnili levo in sledili rumene puščice Jakobove poti. Kmalu smo prikorakali do znanih predelov in se po jutranji trasi vrnili na izhodišče.

Vse skupaj je normalno prehodno, podrtega drevja po nedavnem neurju ni.

Koordinate izhodišča ( manjše parkirišče pod cerkvijo ) : 45.798165, 14.118222

Danes iz Stran čez Maj na Suhi vrh.
Sestop do Vojkove koče in nato strm spust proti Ubeljskem. Sledilo je še lepo prečenje po Jakobovi poti proti Stranam in krog je bil sklenjen.
Nekaj snega je še na severnih straneh in na makadamski cesti, ki pa ne predstavlja težav. Sestop iz Pleše je zgoraj blaten in zato primerno spolzek.
Vreme...za petko.
Lp

28.4. 2021. Iz Stran sva šla po grebenu na prvi vrh Maj. Od tam mimo okna Votla stena. Nadaljevala na Suhi vrh. V slabi vidljivosti . In gosti megli.S Suhega vrha greva do Vojkove koče. Tam je soncu za kratek čas uspelo pokukati izpod oblakov. Sestopila pa sva po drugi poti , ki gre nad Velikim Ubeljskim in potem skozi gozd na izhodišče v Strane. Dežja niti ni bilo. Le potka precej spolzka. In kar hladno . Od okna naprej je v enem delu pot zelo slabo vidna. Veliko čemaža je na teh poteh. Toliko ga še nisem videla. A tudi strupenega podleska in čmerilke. Nikogar nisva na poti srečala. Le nekaj pohodnikov pri koči. Enih 12km hoje je naneslo in 1000 višincev. V soncu bi bila tura vsekakor veliko lepša a tudi megla ima svoj čar.

Bravo, ta pot je res krasna. Škoda le za meglo
Srečno

V soboto tudi mi2 na tej lepi poti. V središču vasi Strane sva pustila avto in po nekaj "probnih testih" gor in dol, sva le našla stezo za na Maj.(ni čudno da se je nabralo 1800 višincev). Steza je lepo sledljiva ob parih možicih na razpotjih. Nato se vzpenjaš dalje po razglednem grebenu Votlih sten do čednega okna. Od tu dalje se steza malo porazgubi kot je že napisala Darinka. Od Suhega vrha dalje nato do Pleše in po strmi stezi skoraj do V.Ubeljskega ter nato po prečni poti nazaj v Strane. Na tej poti pa sva opazila nekaj stopinj nekoga, ki je hodil bos, kot je rekel Lojze.

Tudi v Matkovem kotu hodijo bosi.
Po snegu.

10. 5. 2021. Prav lepo zgleda tura v sončnem vremenu. Na grebenu te veter poboža. In razgledi so bili zanimivi. S Suhega vrha se je videlo vse do Kamniških in Karavank.

Nedelja, 18.9.2022
Strane - Dolgi grič - Maj - Votla stena - Suhi vrh - Boljunov vrh - Debeli vrh - Pleša - Strane

Danes pa na malo bližje hribe, tako da mi ni bilo treba vstajati sredi noči in se voziti daleč . Parkiral sem na koncu vasi Strane (pri zadnji hiši levo navzgor). Prvič sem šel iz te strani.
Omeniti velja bunker, ki se nahaja nad vasjo - na zemljevidu je tam označen Dolgi grič. Obiska tega "vrha" nisem niti načrtoval, vendar se je izplačalo saj so mi taki vojaški objekti zanimivi in jih rad raziskujem. Doslej nisem videl še nič zapisanega o tem bunkerju zato upam, da bo to komu koristna informacija. Domnevam da je bunker bil zgrajen nekje v času med obema vojnama.
Zatem se vrnem nazaj na ustaljeno pot in nadaljujem vzpon proti naslednjim vrhovom. Steza do Suhega vrha je večinoma dobro sledljiva, z nekaj malo slabšimi odseki - se pozna da ni preveč obljudena. Lep razgled je na vrhu in danes skoraj brezvetrje. Spustim se na zahodno stran in si nekaj metrov pod vrhom ogledam še ta bunker - ta je bolj poznan kot tisti spodaj.
Nato se spustim nižje in grem proti drugemu najvišjemu vrhu Nanosa - Debelemu vrhu, spotoma pa obiščem še Boljunov vrh, ki pa ni zanimiv in bi ga lahko tudi spustil. Pot na ta dva vrhova je neoznačena, v zadnjem delu pa poteka vzpon po brezpotju, ki pa ni preveč zahtevno, le pravo smer je treba najti (zemljevid in gps prideta prav).
Proti Vojkovi koči pa grem po markirani poti, ki je brez posebnosti. Kočo trenutno obnavljajo. Zaključni spust v dolino opravim po strmi stezi v smeri Velikega Ubeljskega in ko je strmejši del za mano nadaljujem levo po kolovozu ob vznožju Nanosa do Stran.

Zanimivo. Sem mislila, da poznam Nanos do konca. A ste na Debeli vrh krenil po cesti pri lovski koči, ko ste sestopil iz Suhega vrha?

Lahko bi se šlo tudi po makadamski poti, ampak sem malo zgrešil in sem zato šel en del po brezpotju v gozdu ter se nato priključil makadamski poti, ki gre ob vznožju Boljunovega vrha.

Odličen potep Simon!