Včeraj parkiram v Smolniku in se podam nad dolino Lobnice čez Zgornji Smolnik do Šumika. Pot je do odcepa iz makadama v pragozd zanimiva: malo ceste, malo poti, malo makadama, malo razgledov, cerkvica,... več kot preveč stvari torej ki razbijejo monotonijo, ki sicer vlada na nekaterih planinskih poteh.
Po odcepu za Šumik iz makadama po nekaj časa prečim brv, ki naj bi bila najdaljša planinska brv v Sloveniji potem pa počasi pridem do Malega Šumika. Previdno se spustim do samega slapa. Jeklenice, ki so ostanek stare brvi so tu lahko v pomoč. Potem nadaljujem pot mimo potoka Verna do Velikega Šumika. Do tu pot ni težka, nekaj klinov in zajl ter malce težjih prehodov in seveda potrebne previdnosti, sicer nič posebnega. V gozdu je sicer malo hladno, poleti pa je to verjetno prava oaza pred vročino.
Ko se naužijem lepot slapa pa se začne nekoliko težja pot do Bajgota. Gre za recimo neko lažjo 'feratico', ki pa seveda povprečnemu pohodniku, ki ima z zavarovanimi potmi vsaj malo izkušenj ne bi smela povzročati težav. Morda je malo bolj zoprna v obratni smeri(ta pristop do slapa je tudi bolj popularen). Na Bajgotu se usmerim proti Koči na Šumiku a je bila žal zaprta.
Grem torej nazaj in proti Arehu. Iz makadama se kmalu odcepi planinska pot. Ta se sprva močno dvigne potem pa gre več ali manj po položnem z občasnimi dvigi in spusti. Pot mi tik pred Arehom prekrižata srni. Na žalost se je počasi začelo mračiti, tako da grem iz Areha do vzpenjače kar po cesti. Tudi na cesti vidim dve srni! Mora biti zelo pustolovsko tam voziti ponoči.
Do vzpenjače pridem malo pred pol osmo. Ker sem imel čas do osmih(vožnja dol) sem zavil še v Belvue, kjer na jedilniku najdem: "Polhograjski jesenski krožnik s črno redkvijo in suhim paradižnikom". No pa poglejmo kaj je to. Ker ni bil drag ga naročim. No, sam krožnik je vseboval še sir in pršut kar bi bolj pričakoval kje na Primorskem. Važno je seveda da je bilo dobro, še posebej zalito s pirom.
Ko se pripeljem z vzpenjačo dol se napotim k gozdu pri parkirišču kjer sem dopoldan spotoma skril kolo. V temi ga komaj najdem!
Nato pa skozi Pekre, Limbuš in Ruše nazaj do Smolnika in avta.