Sveti Ožbolt

Če je v visokogorju nevarnost plazov, pa gremo na bližnje hribčke:Puštal-Sv.Andrej-Sv.Ožbolt.

Lepo.Pametna odločitev.Sem včeraj na lastno pest občutil pri sestopu iz Malega Grintavca,ko se je plast snega premaknila za dober meter.Vse do Kališča so se mi noge tresle

Včeraj je bil za pohod do sv.Ožbolta prav primeren dan. Ne najlepši, precej oblačen, malo vetroven, za nekatere pust, dan od katerega ne pričakuješ veliko, pa vseeno lahko ponudi lepo doživetje. To vsekakor obisk sv.Ožbolta je.

Popoldne pa še malo pogledat s sv.Andreja proti sv.Ožboltu

Po objavah izgleda, kot da hodim na sv.Ožbolt samo jaz. Pa ni tako. Danes sem srečala več kot 10 pohodnikov, kar je za to pot kar veliko Če bi bila na vrhu gostilna, bi bilo obiska najbrž več.

Pravi sibirski mraz je bil danes na grebenu, po tistem ko stopiš iz gozda in se ti odpre prelep pogled proti cerkvi. Je veter vrtinčil sneg in zasipal stopinje predhodnikov, pa tudi zastiral poglede v daljavo. Sem se počutila kot bi stopala naproti precej višjemu vrhu kot je Ožbolt, saj so se od mraza solzile oči, koža na obrazu pa je pekla, kot bi bila nekje v Himalaji.
Na vrhu pa začuda kot bi odrezal, nobenega vetra in občutek mraza je takoj popustil.
Tako spet razmere primerne obisku sv.Ožbolta.

Danes sem šla še jaz pogledat kje je tale sv. Ožbolt. Od Sv. Andreja do Sv. Ožbolta, malo po občutku, enkrat po cesti in markacijah, enkrat po gozdu kot se za lisico spodobi . Dan je bil bolj čuden, sonca tu gori bolj malo, pravi mrzli zimski dan.

Nekaj slik z včerajšnjega izleta do cerkve sv. Ožbolta. Lp, Tadej

Že kar več let nisem bila na tej poti in sicer s Puštala do Sv.Ožbolta. No, pa vidim, da drugi tudi niste dosti hodili, saj je objav komaj kaj, pa še to je večina mojih.

Lep je bil današnji dan, čeprav je bil veter stalni sopotnik, ki se pa je neverjetno ojačal prav proti vrhu, na vrhu pa pravo merjenje moči, kdo bo koga. Če bi imela kaj manj kil, bi bilo vprašanje res na mestu.
Ampak veter je meni všeč, me ne odvrne, vmes pa še ples snežink, pa listje v zraku, narava je oživela in jaz sem jo občudovala.

Po turi pa v Klementino na najboljšo pikantno pico.

Naša občina ni velika. Prav hitro lahko zakoračiš čez meje dovoljenega. Pa ne namenoma. Sem ugotovila, da sem zadnjič pri krožni s Križne gore na Planico in naokrog, že prestopila v kranjsko občino. Moram biti drugič bolj previdna.
No danes pa ni bilo prestopkov, četudi mejno področje ni prav daleč stran.
Je bilo danes tako lepo, da nisva obsedeli le pred cerkvijo, ampak sva se od nje spustili še navzdol in po lepi potki navzgor in naokoli. Povsem novi pogledi so se odpirali, saj ne vem, ali pa sva le obujale stare, že skoraj pozabljene slike iz minulih časov.

Nekaj je pa dobro v teh časih, denarja s sabo ne rabiš jemat. Lahko ostane doma.

Ne drži, da hodim do sv.Ožbolta samo jaz, čeprav drugih objav skoraj ni. Prav nasprotno, sedaj v corona cajtih je kar dosti obiskovan, eni so prihajali, drugi odhajali, eni so pa kar ostajali. Kako ne bi, se je vredno zadržati dalj v tem prelepem svetu Polhograjcev, in včeraj v zares prelepem dnevu. Ja, je pa res, da hodim gor že skoraj celo življenje in vedno mi je bilo gor lepo.

Ampak še vedno se najde pot, po kateri se gor prej še nisem povzpela. Ena od takih je bila včeraj. Sva že v nedeljo ugotavljala, da bi bilo lepo se nanj povzpeti nad vasjo Selo. Poti sva dodala še greben Gradišča 791 m in Polančev vrh, ki ima 907 m višine in tako prekaša samega Ožbolta. Pa ni ostalo samo pri tem. Dodala sva še strm spust z vrha po njegovem severnem bregu.
Pri povratku sva pa ubrala varianto pod domačijo Polanc in Vrbanček, ampak ne po cesti, kar po bregu dol sva šla in prišla direktno do avta, čeprav nama je gospodar zagotovil, da drugače kot po cesti ne bo šlo. Se nama je na koncu zdelo, da sva ratala že prava majstra v tem oziru.

Lepo in vredno poti, a kaj, ko so nam prepovedali prehod občinskih meja. Je že res čas za odpravo neumnosti. Kdor se pazi, bo upošteval navodila, kdor ne, pa...

sobota, 27.3.2021

Princeska tretjič, sam šestič. Seveda ne v enem dnevu, temveč od 31.12.2012, ko sva z zverinico prvič skupaj opravila to pot. Tudi tokrat lepo in prijetno, konec koncev sva se zaradi tega odpravila zdoma

http://tubojan.blogspot.com/2021/03/sveti-andrej-in-sveti-ozbolt.html

Danes na sv.Ožbolt preko sv.Andreja z izhodiščem v Puštalu. To pomeni, da pot prehodiš v celoti, jo nič ne krajšaš, se ne voziš bližje. Res je prelep ta svet. Danes, ko se je bela barva snega zlivala z zeleno barvo pomladi po celi poti, je bilo skoraj kičasto.

Z vrha sva naredili še manjši krog v drugo smer, da sva lahko na cerkev pogledali tudi z druge strani, si s tem pot sicer malo podaljšali, a predvsem polepšali. Res, čudovit je tale svet Polhograjcev! Meni še posebno ljub, od nekdaj.

Bolj oblačno sicer, a Sv. Ožbolt nikoli ne razočara. Vedno kaj novega, drugačnega. Mislim, da Mišelj vrha od tu še nisem prepoznala. Danes pa.

Semanji dan - trenutne razmere

Danes iz Puštala, preko sv.Andreja do sv.Ožbolta

Vedno lep pohod, ne glede na vreme

Malo je "pogumnih" ki te dni delijo prijetne pohodnišhe izkušnje z nami, hvala.

Vse bolj ugotavljam, da vreme ni tako pomembno. Pomembna je volja!

No, danes pa gor s povsem posebnim namenom. Občudovati kukavice (rožice), ki jih je bilo videti v par objavah. Res čudovito!