Nazadnje sem hodila po grebenu Košute v maju, ko sem šla na Košutnikov turn. Takrat sem si na planini Spodnja dolga njiva "zaprisegla"
, da bom naslednjič, ko bom v teh koncih, šla na Tolsto Košuto. Do takrat tu gori ni bilo veliko objav, zato sem si rekla "uf, to bo pa odlično, spet en v verigi 2tisočakov, ki niso kaj prida obljudeni"
.
Nekako sem si že cel teden želela na Kepo. Vreme sprva ni kazalo kaj prida, bolj ko se je bližal vikend, lepše je kazalo
. Do včeraj zvečer še nisem točno vedela, kam jo čem mahnt, bila pa sem toliko prepričana, da grem tokrat v Karavanke. Tolsta Košuta je bila prva na seznamu, v kolikor s Kepo nebi bilo nič.
Pa sem šla...sama
. Pa je bilo prav tako v redu....pa fajn..pa zanimiv
... Pri kamnolomu startam nekaj čez 10h. Nekam pozna sem danes, pa nič zato, vreme je vsekakor lepo, kaj lepo, čudovito
. Že na izhodišču je bila kar precejšnja gneča, sem bila kar presenečena. No, tokrat očitno tu ne bo takega miru, kot je najbrž običajno. Nekako istočasno startam s še eno gospo...je kar hitra, prehitra zame. Nekje nad Spodnjo dolgo njivo me pričaka sonček
...ki prijetno greje. Tako, da je treba odvrzti prvi sloj cunj...Nato pa počasi, ampak res počasi
, v svojem tempu, tempu uživanja in razgledovanja naokoli
, proti vrhu...Hodim po prijetni, suhi in s sončkom obsijani travi...Prav prijetno šumi pod nogami...super je
. Ves čas gledam toliko naprej, da imam pred seboj pašno ograjo...hodim po razu gor. Je sicer mau shojeno-brezpotje pač, ampak glede na to, da imam vrh pred seboj, se zgubiti ne morem
. Končno sem pri pašni ograji. Tu je nekajkrat kar mau zoparn hodit, ker zaradi blata-no ja, pa tudi profila na gojzarjih
, rahlo drsi. Velikokrat mi pogled beži na vršace KSA...oz v njihova severna ostenja...rahlo so odeta v snežno odejo. Prepadi na avstrijsko stran so kar gromozanski...a jih je lepo ujeti v objektiv. Toplo sonce greje telo, lepi razgledi pa dušo in srce
. Na vrhu me pričaka starejši par. Tudi zavzeta planinca, ki ga vsaj 2x tedensko maširata v griče, hribe al pa samo kkšne lokalne pukle. Mau povprašam za okoliške hribe, in takoj dobim odgovor. Očitno se na hribe zelo dobro spoznata. Vsi skupaj se potem odpravimo še do zahodne TK. Jz bi sicer šla še naprej, a od tu naprej postane zadeva precej resna, zato se obrnem
. Mogoče pa greben preplezam z kom, ki je tega bolj vešč. Želim si pa fuuuul. Razgledi so bili danes božanski...pogled na Visoke ture, pa na bližnje vrhove na meji, pa na Grintovce, Raduho, Olševo in Peco, pa seveda na Julijce je čudovit...predvsem pa očarljiv
. Letos mi je bilo malokdaj ponujeno videt tak razgled, zato sem ga bila tokrat tako zelo vesela. Ob vračanju nazaj začne veter počasi bolj močno pihati, zato je bil sestop proti planšariji kar hiter. Tam pa še pokramljam z oskrbnikoma in v miru spijem čaj, nato pa počasi sestopim do izhodišča.
Tolsta Košuta je res lepa. Je pa tudi od planine Zgornja dolga njiva pravi kolenogriz
. Pa nič zato, glavno je to, da ob dosegu njenega vrha začutiš eno toplino pa eno srečo, ki je v dolini marsikdaj ne. Zares, prav lepa je, zato njen obisk toplo priporočam.