Že včeraj po nočni sem se zbudila v prekrasen dan, potem pa mi je bilo žal. Danes si tega nisem dovolila. Ob 7h zjutraj je na Pokljuki že kar mrgolelo ljudi.
Zaspano in z malce glavobola sem se podala proti Studorskemu prevalu. Na Tosc. Že nekaj časa je bil v planu... danes pa na vrsti. Od Studorskega prevala proti Vodniku so se kar valile čete. S komer koli sem govorila, vsi so šli na Triglav. Ko sem povedala, kam grem, mi je en najprej povedal, da je tam zadaj Krma... strma... in da sem lahko hitro dol, če ne bom pazila. Spet drugi mi je povedal, da tam kar mrgoli kač, da moram paziti, da me kakšna ne piči. In tako sem s polno glavo "nebijihbilotrebamisli" odšla proti vrhu. Po poti so postavljeni možici, tako da se pot odlično sledi. Brez njih, bi bilo pa zelo zabavno, če že ne adrenalinsko.
In potem že pod vrhom takšni razgledi, da mi je kar sapo jemalo. Kako lepo je pri nas! In glavobola že zdavnaj ni bilo več. Samo potem na vrhu je bil en tak grozeč oblak, da jo je bilo potrebno kar urno ucvreti nazaj. Pa vredno obiska res. No... za zaključek... v Krmo nisem prišla. Kar se tiče kač, pa razen malega modraska nisem videla nobene. Verjetno zato, ker se niti nisem ukvarjala še s tem, kje ima mamo.