Štartala sva na Srednjem vrhu, se po Jermanovem grabnu povzpela do Železnice in še naprej na Trupeja. Do sedla pod Trupejem je pot senčna in v zgodnjih urah dobro utrjena tudi za pešake brez vseh pripomočkov. Za bolj udobno hojo vseeno priporočam male derezice.
Od Trupeja do Blekove planine je zgodba drugačna. Grebenska gaz je potegnjena, za kar gre zahvala PD Rašica. Ni pa ravno dobro utrjena, tako da sva kar takoj uporabila krplje. Na nekaterih mestih je potrebna dodatna pazljivost zaradi ozkega grebena in trdega snega. Nižje pod gozdno mejo teh težav ni več in sledi še udoben sprehod do Blekove planine.
Tu je PD Rašica sestopilo nazaj na Železnico, midva pa sva potegnila krpljarsko gaz na Vošco. Sem ter tja so nama pomagali ostanki zamedenih smučin, tako da sva vseeno v doglednem času prisopihala na Vošco
. Sledil je še postanek ob nekdaj mogočni stavbi tik pod vrhom, direkten sestop po grapi na Železnico in še naprej dol proti Jurežu. Južna stran je ob uri najinega sestopa postregla s popolnim gnilcem, tako da sva tudi s krplji bolj plavala kot krpljala
. Od Jureža je sledilo še nekaj ceste do izhodišča in krog je bil zaključen.
V celoti gledano je bila to krasna tura z odličnim snegom vse do Vošce. Zgodnja ura je tu pomemben faktor. Grebenska gaz s Trupeja je potegnjena in to velja čim prej izkoristiti. Še opozorilo glede grebena … zaradi izpostavljenosti na nekaterih mestih ni za vsakogar, krplje pa so zaradi različnih snežnih podlag nadvse dobrodošle.