Turska gora

Danes sem šel v obratni smeri, med prečenjem Brane proti Kotličem so posamezne grape zasnežene, nujna je zimska oprema. Ravno tako čez Turski žleb, če se bosta tam vračala s Turske gore.

Uuuf,nisem pričakoval tega,hvala gost mm.

Res so zimske razmere ampak sam kotliči in sod brez dna(veliko gnilega snega,ti ne pomaga zimska oprema).
Ravno dovolj,da sva se obrnila...

včeraj čez tuski žleb šlo brez problema...brez zimske opreme, lepo počasi po klinah in zajlah.
pod vrhom je še zaplata snega, ki pa ni problematična

Včeraj je z Brane (na poti z Okrešlja gor) zgledalo, da so Kotliči kopolnoma kopni.

Odločitev je padla. Turska gora iz Logarske doline čez Turski žleb. V lepem sončnem jutru, skoraj vse do izhoda iz Turskega žleba naju je grelo,
pri izhodu pa prava zima, sveži sneg ki je bil pomrznjen, a se je vseeno dobro hodilo, občasno pihalo in na trenutke megla. Za sestop sva se odločila
v smeri Kamniškega sedla, hotela še na Brano, a na koncu sva se odločila da greva samo do koče, nato pa dol proti Okrešlju. Glede na razmere in vreme
danes, pohodnikov res veliko.

Res je,spet me je zeblo na prvi poletni dan. Naj dodam samo še, da sva šla dol po neki sicer markirani pastirski stezi. Ne priporočam.Pa še nekaj mojih slik.

Todi....Turski žleb.

Urejeno

pozdrav, zanimajo me razmere v turskem žlebu....
l.p.

Turska gora:28.6.2015

stanje v žlebu? še dosti snega? malo sem tecn

V žlebu po plezalni ni nič snega. Na izstopu iz žleba pa tudi ne. Samo zoprno, zoprno melišče, ki zahteva veliko previdnosti.

hvala darkojeknic,
ja zgornji del je malo tak tak...
l.p.

Katera pot pa je manj"zračna",čez žleb ali čez sod brez dna?

Čez Kotliče je težje. V žlebu niti ni nevem kaj izpostavljeno. Resda si v "zraku", ampak le nekaj metrov visoko.

Včeraj smo skupaj z izredno družbo skavtov iz Maribora, ko sem jih sprva pravilno usmeril čez Žmavčarje, krenili proti novemu bivaku.
Avtov je bilo nepopisno veliko, zasedeno vse od Koče v Kamniški Bistrici do zadnjega balvana na jasi v Koncu, kot na s m n dan.
Štart je bil pozen, saj sem v soboto gledal popevke osemdesete obletnice skladatelja Jureta Robežnika.
Pot čez Žmavčarje je bila že takoj videti precej bolj shojena od navade.Začetni gozdni vzpon pa bi pristojni le lahko olajšali z odstranitvijo štirih debelih podrtih bukev na poti.Jutranje ure so bile še kristalno jasne, kasneje okoli 11h pa se je z južnim vetrom in gosto meglo že zapiralo, ki je na začetku segala do okoli 2200m, kasneje pa vse čez najvišje vrhove.Kvalitetno in premišljeno izdelan bivak me je res impresioniral, tudi po izolaciji, saj je bilo po krajšem postanku v bivaku (zunaj mrzle megle) najmanj za 10°C topleje kot zunaj in to brez sončnega obsevanja.Druga slaba plat pa je, da je bivak v samo nekaj dneh v hodniškem delu podov postal precej umazan.Tam bi bilo treba namestiti kakšen pohodni filz, ki bi hkrati neotesancem kazal pot, do kje se lahko giblje, ker nekateri so se v spalni zadnji del sprva ulegli, nato pa še ob steno bivaka pritisnili svoj odtis čevlja, kar je skrajno nesramno do grditeljev in odnosa do planinstva nasploh.Tudi metla in smetišna manjka pa kakšna sirkova krtača.
Čeprav je bila megla precej trdovratna, sem predlagal narediti še krajši vzpon na Tursko goro.Na vrhu se je malce razkadilo z jasnim nebom in pričaranimi razgledi.Nazaj smo se najkrajše povrnili čez Žmavčarje, kjer smo na cilju vsi ugotovili, da je bil sestop težji od vzpona.

Še ena zanimivost obrazložitve domačina gornika iz Kamnika, glede poimenovanja Gamsovega "skreta".
Sam skret ne pomeni gamsji wc, kot si ga večina predstavlja, pač pa skret izhaja iz besede skreči.Torej tam pod Koglom gamsi skrenejo v vse smeri, zato se pravi tisto področje Gamsji skr e t, s poudarkom izgovorjave na dolgi e.
No, sedaj se bomo malo manj smejali, ko bomo šli čez Gamsji skret, ki je sedaj, kot pravijo, lepše prehoden od Žmavčarjev.

viharnik, tu pa ne podpišem tvoje razlage. Če prav razumem, ti pišeš o zavarovani lovski poti čez Gamsov skret. Tam res ni gamsjega wc.
Gamsji wc pa v živo vidiš, če greš po starem nezavarovanem pastirskem prehodu nad lovsko potjo. To pot pa je opisal Andrej Stritar in pravi zaradi njihovih "spominkov" so ga krstili v Gamsov skret. Pot nas pripelje pod južno steno Kogla. Prehod naprej najdemo desno. Preplezati moramo strmo gredo in mimo spodmola z gamsjimi iztrebki prestopiti na ozko, zelo izpostavljeno poličko brez varoval.
Ni me sram povedati, da sem prvič pod vrhom strme grede mukoma obrnil in odšel z gumijastimi koleni v dolino. Po prvem neuspešnem prehodu pastirske poti sem šel še trikrat skozi Gamsov skret. Vendar do zdaj še nisem zbral korajže, da bi se tudi vračal skozi ta pastirski prehod imenovan Gamsov skret. Lp!

Bog si ga vedi, če še domačini in Stritar vkup ne vedo točno ali in, če imamo tam pod Koglom res pristni "skret" rogatih domačinov.Najbolje bi bilo kar njih povprašati, kam se zatečejo za njihovo veliko potrebo.