Ute

Pred tednom dni sem bil tudi jaz z geološkim taborom in smo tu opazovali kamnine in nabirali fosile.

Ta lovska pot se odcepi od markirane poti proti Krofički, malo naprej od Strelovca. Najprej gre za rahlo izpostavljeno prečnico. Potem pridemo na sedlo in se spustimo prek njega na drugo stran. Ta sestop je še najbolj neroden. Pot je ves čas dobro vidna in z njenim sledenjem ni težav. Potem se spet vzpnemo v pobočje (na najtežjem delu sta namesto jekelnice dva prusika). Kmalu smo potem pri pastirskem stanu. Potem pa se od tod vzpnemo le še po melišču.

Poročilo: http://bojanambrozic.spaces.live.com/blog/cns!ACD975034630F7FE!10092.entry

Na strmih travah Travnika v grebenu, ki ga Ojstrica pošilja proti severu, in ki ločuje Robanov kot od Logarske doline, je nekoč Robanov pastir pasel številne črede ovac. Prebival je v slikovitem pastirskem stanu "Na Utah" v zavetju previsnih sten v krnici med Utami in Travnikom. Ostanki skromne kočice so po zaslugi dveh ljubiteljev in raziskovalcev teh skritih in idiličnih kotičkov, kamor ne pripelje nobena markirana pot, v zadnjih dveh letih doživeli popolno obnovo. Gorniki, željni tišine na skrivnih potkah in edinstvenih razgledov, ki hodimo tod mimo, se bomo nemara celo vprašali kako jima je uspelo znositi ves potreben material in orodje tako visoko v robe, a že naslednji hip od vseh lepot prevzeti tiho odšli dalje z obljubo, da se zagotovo spet vrnemo. Neizmerna hvala obema, da nas naslednjič ne bodo dočakale samo razvaline...

@Edina Pozdravljena!
Ja, Ute so pa resnično kraj, kjer poslušamo tišino in ne bojimo pogleda se v globino.
Srečno

@Edina: krasna edinstvena pot in lepa slika sončnega zahoda.

Otiv, bo že držalo, da so nam nekateri kotički še posebno pri srcu, če pa jih začneš odkrivati še pozimi, je pa navdušenje toliko večje. Bbrina tvoje slike tudi jaz rada pogledam, sicer je pa v hribih itak vse edinstveno. Lep pozdrav obema.

Čudovita nedelja je kar sama vabila v gore. Prejšnji teden sem se na Ojstrico držal markacij, tokrat pa se odločim za širna brezpotja iz Robanovega kota čez Črni hriber oz. pod Krofičko in Travnikom tja do obnovljenega rokovnjaškega stana pod Utami. Snega na celotni poti ni več, samo brezpotje pa je zelo zahtevno. Začetek poti v Robanovem kotu je opisan v Stritarjevem vodniku (neizrazita trikotna vzpetina, rahlo desno nad poseko zahodno od planšarije). Ali sem bil v šoli preslab v matematiki in nisem maral trikotnikov ali pa je bilo prezgodaj in me je zmedla čreda konj na travniku, zato sem videl vse kaj drugega in nisem našel začetka pastirske poti. Ampak to me ni ustavilo in sem za prvih 200 višincev našel prehod bistveno bolj zahodno po dolgi strmi poševni grapi, ki je zahtevala plezanje in se je na vrhu zožila v ozki, komaj prehoden žleb, kjer je bilo treba dat nahrbtnik dol in se zavarovati. Izstopil sem v majhen gozd in nato v ruševje. Kmalu sem med ruševjem našel prehod navzgor, ki me je pripeljal vse do Robanovih travnikov pod vršnimi stenami Travnika, ki jim sledim proti vzhodu vse do njihovega konca oz. prepadnega roba nad krnico pod Utami, ki se na zgornji strani končuje z zadnjim delom grebena Travnika, na spodnji pa s prepadnimi stenami Konja. Po razu splezam na greben in se po severni strani spustim na sedelce med Travnikom in Utami. Do cilja sledi samo še spust do stana, kjer me z gorsko govejo juho pričakata prijatelja Fux in Korošc, ki sta zaslužna za obnovo stanu pod Utami. Stan sta v zadnjih dveh letih obnovila na lastno iniciativo izključno sama in samo naključnim mimoidočim je bilo dano videti, kako sta iz Icmankove planine preko Strelovca v nahrbtniku tovorila deske, orodje in drug material, včasih tudi v derezah. V vzor bi lahko bila marsikateremu lastniku podobnih stanov in kočic, katere samujejo zapuščene in zanemarjene. Tudi gospodje, ki dnevno iz naslonjačev blebečejo o ohranjanju kulturno zgodovinske dediščine, bi se na Utah lahko marsikaj naučili. Sam se jima zahvaljujem za prijeten, poučen popoldan in obnovo stanu, ki samo bogati že tako čudovito krnico. V poznih popoldanskih urah smo se vsi trije skupaj v smeri Strelovca odpravili proti dolini.

Že dolgo si želim prehoditi to zahtevno brezpotje, brez oznak in varoval. Lani sem startal po lovski poti, ki se odcepi od Kopinškove malo pod Škrbino, prečil zadnje travnike in prišel do melišča pod grebenom Travnika. Naprej nisem našel prehoda in sem se vrnil čez vrh Krofičke.
Zato menim, da vsaj približno vem, kako izgleda in ti res ČESTITAM.
Se pa glede obnove stanu popolnoma strinjam s tabo. Vsi skupaj premalo naredimo, še dobro da so Fux-i in Korošci. Hvala.

Včeraj v lepem vremenu na Ute čez Vratni žleb.

Včeraj preko Icmankove planine na Strelovec in do obnovljenega pastirskega stanu pod Utami.

Je res kaj občudovati v teh koncih

Na Ute iz Klemenče jame in preko severnih pobočij Krofičke. Lovska stezica je mestoma slabo sledljiva, poleg tega je veliko stranskih stez, ki te mimogrede speljejo s prave in dodajo kar nekaj višinskih metrov . Z Ut spust do "Hotela pod Utami" in mimo Strelovca nazaj proti Klemenči. Sicer pa čudovito preživet dan .

Mi že nekaj časa obljubljaš, da me tu popelješ....
Lp

Sedaj ni problema, samo sem morala prej še enkrat obnoviti, da se nebi ponovila zgodba s Križevnika

Krofička po markirani/ lovski/ markirani / grebenu/ lovski / markirani
Pika je držala besedo in poti smo se lotili takoj predno jo pozabi…
10⁰C je kazal termometer in vrhovi v megli. Sekirali se nismo preveč, vedeli smo da meglo bo kaj kmalu odgnalo sonce. Na Razpotju štartamo 7:30uri in 8:15 smo na Klemenči. Iz drvarnice joka Plesnikova psička čaka, da pridejo ponjo in zaključi potepanje. Kako se ji je kaj luštalo z vsakomer, ki je prišel mimo..? Malo predahnemo in naprej proti Ojstrici. Pred odcepom za Kopinškovo nas Pika napoti v strmino. V zraku je veliko vlage in vsi smo že mokri. Nov član današnje ekipe je Zdravko ( ekipa »strikan« ), moj letnik in sva zanalašč »gazila pozadino«. »Mladci« so pa dirjali in sproti zobali borovnice. Lepa lovska potka pod steno Krofičke nas navdušuje in res se moraš potruditi, da ji slediš. Ni izpostavljena in ravno primerna zame, saj me tri tedne ni bilo v gorah. Med potjo si ogledamo še prostorno votlino in kmalu smo na markirani za Krofičko. Na vrhu Krofičke smo malo pred 11uro.
Malica, fotografiranja in se že spogledujemo z grebenom, ki nas čaka. S sabo povabimo še mladca ( Janezov znanec ) in lotimo se grebena. Hitro napredujemo, saj greben nam ne povzroča težav. »Mladina« zopet hiti naprej midva letnika 57. pa zopet »pozadina«. Vreme nam služi, brez vetra, temperatura ravno prava, družba odlična in kaj si še želiš boljšega..? Greben prehodimo ( prej kot v uri ) brez težav in že iščemo izstop na lovsko, ki vodi po S/Z strani. Malo poplezavanja navzdol - vmes me preseneti spuščena rušnata veja s tremi storži, ki me močno udari točno po »muli« ( ženske…!!). Zdravko me vpraša: » Kako se pišeš, ime, kam gremo?«. Po dveh pravilnih odgovorih nadaljujemo spust. Zdravko je bil resnično uvideven…
Ob 14 uri smo ponovno na Klemeči, se osvežimo in čaka nas le še spust do Razpotja. Benča ne joka več v drvarnici ( zgleda, da so jo že odpeljali v dolino ).
lp

Čestitke geppo tebi in ekipi.

Lepo napisano,čestitke vsem posebej pa let.57"

Še nekaj mojih slik iz te kratkočasne ture.

Pika, čestitke za turo, za lepe fotografije in domiselne ter duhovite podnapise

še nekaj mojih fotk s poti pod utami

Prejšni dan Na Možeh je bilo tako fajn, da sem naslednji dan kar nadaljevala z grebeni. Tokrat je bilo takole: Klemenča jama,Strelovec, nato na greben in po grebenu čez Ute vse do vrha Krofičke. Sestopala sva po običajni poti v dolino.
Ker nisva bila omejena s časom sva lahko občudovala tako Robanovo kot Logarsko dolino. Zato je najin pohod trajal prekrasnih enajst ur.