Velika Bavha (Monte Robon)

sobota, 14.9.2019

V tretje gre rado, zato sem se v četrto odpravil na Bavho. Tokrat z gondolo do Gilbertija, od tam prečno po 636a do razpotja, kjer pride ena pot iz doline, se druga nadaljuje proti Prevali in tretja proti Bavhi. Po slednji smo nadaljevali do bivaka in od tam na vrh, v dolino pa sestopili po 637. Sončen in precej vroč dan, dočim so bile okoliške gore zavite v temne oblake, vsaj njih grebeni in vrhovi. Piko na i smo pritisnili na planini Spodnji Krni dol, kjer domuje kopija Garfielda. Krasen dan in imenitna družba!

https://tubojan.blogspot.com/2019/09/monte-robon-velika-bavha.html

Po včerajšnjem Krnu-Danes 5.7.2020 izbereva raziskovalno turo (tura je sicer pisana na kožo ljubiteljem zgodovine in početjem med obema vojnama).Izbrala sva Veliko bavho- Vrh stoji v zaledju Rombona-Velike in male črnelske špice ter hudega vršiča,tukaj je vojna pustila neizbrisiv pečat in veliki madež na celem območju.Sam vrh je sanjski razglednik na katerega vodijo dve poti,najlepše je to da turo lahko opravimo krožno kar je poseben čar.Za vzpon izbereva gorsko cesto cca 500m,pred sella neveom pot 637.,Pot sprva poteka po cesti na kar kmalu zapustiva cesto in se po gozdni poti vzpenjamo pod vznožjem Lopiča.Ko prestopimo naravna vrata vstopimo v čudovito krnico pod Črnelsko špico,kmalu prispeva na sella robon-Vrh laških brežičev,na kar sledi samo vzpon na vrh ob vojaških utrdbah.Sestopila sva po neverjetno lepi mulatjeri proti Prevali in koči Gillberti,vendar omenjeno mulatjero zapustiva pri Monte poviz/Pobič in se spustiva v Sella neveo,300 metrov od izhodišča,,ker se po cesti samo še sprehodiva do avta polna navdušenja,,,,,

15.8. 2020. Ko ni bilo ves teden za visokogorje, vsaj brez kakšnega popoldanskega dežja, je bila sobota vendarle primerna vsaj za Bavho. Jutro soparno. Popoldne ob sestopu sva imela manjšo ploho, ki pa je hitro ponehala. Kaninsko pogorje pa se je kasneje odelo v sivino in tam je verjetno deževalo. Pohodnikov pa zelo malo za tako lep in nič težak vrh. Vse je označeno. Morda preveč. In proti vrhu v tistem škrapljastem delu možicev, vsaj meni se je zdelo dosti več kot lani. Sicer kar prav da so, saj je tam dosti naravnih brezen. Šla sva iz Sele Neveje po poti 636. In ob sestopu krenila na pot 637 kjer prideš na cesto in potem še malo hoje na izhodišče. Na vrhu toplo. Brez vetra in z razgledi. Viševa skupina je bila enkrat v oblakih potem brez njih. Strma peč pa cel dan v soncu.

sl.7 naprava za proženje plazov.