Velika planina je bila včeraj še posebej lepa zaradi številnih žafranovih preprog in encijanov
, ki dajo hoji še poseben čar.
Startali smo iz Stahovice,se ustavili na sv.Primožu ter nato nadaljevali proti Domžalskemu domu na Mali planini. Sprva sem bila kar presenečena, da nam je sledilo toliko pohodnikov, a se je na koncu izkazalo, da je tudi ta pot, tako kot ostale, ki vodijo proti cilju, kar obljudena
. Obiska precej-staro, mlado, srečali smo tudi mlad par, ki se je sprehajal po tratah kar bos
. Pa je bilo najbrž kar prijetno. Seveda smo šli do Gradišča, kjer smo se predajali sončnim žarkom. Namesto, da bi šli še proti Konju in Rzeniku, smo raje odkrivali lepote. Jz sploh nisem vedela, da je Velika planina zares tako velika
....pastirskih stanov kamorkoli pogledaš. Uf, kako bi bilo lepo, da bi bila lastnica enega. Nekje na samem. Vračali smo se preko Pasjih pečin do izhodišča.
Tale praznik je bil zares lepo izkoriščen, ki sem ga preživela v fajni družbi
. Še enkrat ugotoviš, da smo tam zgoraj res vsi ena taka mala družinica. Res, lepo je bilo.
Spodaj pa še nekaj utrinkov.