Iz grebena izstopa Veliki vrh. Stavim, da še niste stopili nanj ...
(Tako je napisal Volk pri opisu Krničke gore)
Prav ima!
Malo je tistih , ki so stali na tem vrhu. Zgodaj zjutraj spremenim načrte in načrtovano pot prekrižam in se odločim za ta vrh. Ko zjutraj parkiram v Matkovem kotu so vsi vrhovi v megli. Za lovsko kočo se zapodim v breg. Grem po svoje... Ko pridem po zelo hudi strmini na greben, se skoraj prekucnem megli čez ozek greben v Logarsko. Malo raziskujem po grebenu in se potem napotim, kjer naj bi bil Veliki vrh. Pot po grebenu ni enostavna in potrebna je velika pazljivost.
Ko se nakaže skalna gmota iz megle se zavedam, da enostavno ne bo. Lotim se preveč vzhodno in kmalu mi navpična stena zapre pot. Lovim se po travnatih gredinah in niti ne pomišljam kako se bom tu vračal?
Potem pa je zanka odkrita, takoj uvidim kje je potrebno zlesti na vrh. Uspe mi in končno stojim na vrhu.
Sploh me ni strah prepadov, saj je vse v megli
Spuščam se zelo previdno in spodaj zaznam komaj vidno stezico. Grem po njej. Kmalu jo pa izgubim in potem iščem logične prehode.
Spustim se po strmi grapi in zanko zaključim cck. 50m od tam kjer sem zjutraj v gozdu začel( bil sem ponosen na svojo orientacijo )
Še pol urce in zopet sem pri lovski koči.
Megle še vedno objemajo vrhove..
lep dopoldan!!
Lp