Vernar

Danes sem bil na Vernarju in Toscu z Bohinjskih vratc. Luštno!

POROČILO: http://bojanambrozic.wordpress.com/2012/08/03/vernar-in-tosc/

... Vernar včeraj...Težko si predstavljaš to goro tako nedostopno, ko jo gledaš od Vodnikovega doma. Najprej dolgo časa zelo strme trave, potem skale, ko prilezeš gor, pa zagledaš malo nižje ozek greben, ki ga moraš prečiti, da se povzpneš na sam vrh. Ko ti to uspe, si nagrajen z razgledi daleč naokoli. Lahko samo tiho občuduješ te naše lepe gore, ali pa tuliš od veselja, od Tosca, Draških vrhov, Triglava vse do Bohinjskih Stogov, lepo, zelo lepo... Majda

Majdag čestitam, dobri ste. Tudi mene vleče tja gor
Lp.

... Ajda hvala, vse se da, skoraj, če je zdravje in volja

Danes zjutraj malce pozen štart iz Krme. Sprva sem pričakoval bolj razrito cesto, no, na koncu je to tudi res bila . Cesta je v redu do ostrega dvojnega ovinka s studencem na levi strani in manjšo jaso. Od tam je v dolžini kakih 50m razrita, voda je po zadnjem dežju naredila več globjih zajed v cesto, dalje je čisto OK, potem je pa kakih 100m pred parkiriščem, v dolžini 70m čez cesto debelejši nanos proda, preko katerega bi se dalo kvečjemu s kakim terencem. Zaradi nanosa se pot podaljša za cca 10 min.
Pot od zapornice je zares oprana in zoprna, ponekod razrita, da jo je treba včasih tudi obviti.
Na razpotju zavijem proti Vodnikovi. Sprva skozi redek gozd snega skoraj ni, pot in markacije pa lepo vidne. Po prihodu na melišče pa se markacije skrijejo, a so v pomoč možici, pot pa še kar dobro vidna, a pod snegom. Tik pod ostenjem pot skoraj ni bila več vidna, še posebej v megli. Zadnji, strmejši del nadenem dereze, čez pot pa zastrašujoč pogled na manjše in večje skale, ki se zajedajo po snežišču. Ker je čelada ostala v avtu , pospešim korak in kmalu dosežem Bohinjska vratca. Od tu dereze niso več potrebne. Nekoliko višje se iz megle že bohotijo bližnji Tosc, VDV, MDV..., kmalu po nekaj minutah pa dosežem tudi predvrh. Od tu do vrha je le še nekaj minut.

Danes pa sem osvojil strm dvatisočak, ki se ponosno dviga nad Vodnikovim domom.Od doma gremo po dokaj strmi potki do Bohinjskih vratc. Ta čas je pred vrhom vratc celo nekaj snega, ki ga brez težav prečimo. Na vratcih pa na levo v strmino. Na drugi strani vratc gledamo v Spodnjo Komno.Pot je opredeljena kot zelo zahtevno brezpotje. Do predvrha to ne velja, ker do predvrha pelje dobro ugojena stezica.Od predvrha pa se lahko začnejo težave, ker nas čaka brezpotje po precej zračnem grebenu. Že sam sestop z predvrha je malo težaven. Naredimo ga na desni strani. Nato se grebena lotimo bolj po levi strani.Vsako skalo, katere se oprimemo moramo dobro preveriti, da je trdna, ker je zelo krušljivo.Težavnost je I.do II. stopnje.Na vrhu nas čaka možic, ki označuje vrh 2225m visokega Vernarja. Razgled je fantastičen.Nato pa previden sestop nazaj k Vodnikovem domu. Pogledal sem še na planino Malo polje, ki je levo poleg planine Velo polje, kjer naj bi bilo malo jezerce. Žal se je pred kratkem posušilo. Prijetno pa je prečenje zelene dolinice po katerem se v okljukah vije bister potoček, ki izvira pod Vodnikovim domom.

Tudi jaz se danes odpravim na Vernar. Z vseh strani sem si ga ogledovala, že dal časa, le gor si nisem upala Povzpnem se na Bohinjska vratca in preko strmih trav na predvrh Vernarja. Greben je kratek in hitro sem pri velikem možicu na vrhu Vernarja. Po okoliških vrhovih so se podili oblaki, jaz sem pa uživala na sončnem Vernarju Dolgo posedim na vrhu, ura je bila še zgodnja.
Začnem pogledovati proti Toscu, kaj če bi iz te strani stopila še na vrh Tosca, me prešine. Hitro pospravim vse v nahrbtnik, in se vrnem nazaj na predvrh. Od tam se lepo vidi strmina Tosca po kateri se nameravam povzpeti na vrh. Malo si nagledam pot, kjer naj bi vse skupaj potekalo, in odločitev pade, grem. Tako sem z Bohinjskih vratc nadaljevala še na Tosc.
Kar lepo se da slediti predhodnike, možice sem opazila le tri ali štiri. Sem jih bila pa toliko bolj vesela ko sem jih zagledala Lahko da jih je tudi več, jaz sem včasih šla malo po svoje, kjer se mi je zdelo, da bo lažje zame. Steza parkrat preči ozek pas drobirja, jaz si tam čez nisem upala in sem raje poplezala po skalah kot zagazila v tisti drobir Sem se kar videla kako me spodnese na tistem drobirju in letim čez strmino dol
Ko sem en moment imela občutek, da nisem vedela a grem sploh še prav, zagledam velikega možica. Kako sem ga bila vesela V strmini je veliko drobirja, plezanja je bolj malo, ves čas pa je treba iskati čim lažje prehode proti vrhu. Kar zanimivo, meni je bilo zelo všeč.
Ko stopim na vrh Tosca, se kar malo oddahnem, za danes je bilo dovolj "akcije". Po obveznem počitku, sestopim po običajni poti, zadovoljna, da Tosc sedaj poznam tudi z druge strani.
Danes je bil spet en tak dan, ki mi bo še dolgo vabil nasmeh na obraz
Lep pozdrav vsem

Ko zjutraj prispem na Pokljuki še rahlo dežuje, zato se odločim, da še malo poležim v avtu.
Ko le začnem z hojo je na "avtocesti" Pokljuka - Triglav že prava gneča, na "cestninski postaji" Vodnikov dom pa že pravi zastoj saj je od znotraj in od zunaj vse polno ljudi, zato hitro izberem desni izvoz za Bohinjska vratca in Vernar. Od tu dalje pa samota in mir, ki ga zmotijo samo ljubezenske igre planinskih močeradov.
Ko se vrnem z vrha na Bohinjska vratca se odločim, da grem še na Tosc ter se tako izognem gneči na spodnji poti. Z malo iskanja sem kar vredu zadel to plezarijo do vrha, kjer se je za trenutek celo pokazalo sonce.
Preživel sem zanimiv dan, čeprav sem sonce danes samo čutil tam nekje nad oblaki

Lep dan se je obetal in me je kar zvabilo gor v gorski raj, zapeljem se v Krmo tam pa nadaljujem v smeri Vernarja. Ves čas se je nekaj slišalo izpod Tosca in kasneje ob povratku videl 4 v navezi. Hoja je bila kar otežena, zaradi toplega ozračja, 2 litra tekočine je šlo kot za šalo. Greben, ki velja za brezpotje se občasno kar izpostavi a le za kratek čas, pričakoval sem zahtevno turo, ampak še predno sem dojel zahtevnost sem že bil na vrhu. Dlje časa se zadržim gor, nato pa sestopim, med sestopom opazujem navezo v steni Tosca, nato pa nazaj do Krme, bilo je kr dobr vroče, občutek kot da bi šel v klanec, teklo dol, vetra ni bilo...tko da za vikend se sploh sprašujem kam pred to vročino, ena opcija, nočna tura in povratek pozno zvečer, ampak tud na 2000 metri je bilo pretoplo, če se hodi gor, obetajo veter, danes ga ni bilo.

Še en video posnetek:
http://www.youtube.com/watch?v=sTCxXA3E7kE
Čas vzpona/sestopa je od pohodnika - do pohodnice različen, zahtevnost poti. Zadnjih cca 30 minut velja za zelo zahtevno brezpotje, taka je ocena na hribi.net. Iz Malega polja so markacije zbledele, je pa vidna potka. Pod ostenjem Vernarja je nevarnost, da kaj dol prleti, zato čelada. Pred tem sem že poslušal ropotanje, malo bolj na desno. Vrh sem si izbral, ekr ga večkrat pozimi gledam pa še lepa pot je. Na Bohinjskih vratcih desno Vernar, lepa steza, levo pa gre brezpotje na Tosc, vrh Vernarja ponuja krasne razglede, mir, samoto, že sam pogled na ostenje od Debele peči-Tosca je enkraten, če imamo srečo, lahko med vzponom, sestopom opazujem plezalce v steni, gamse, svizce in v tem času gorske rože. več slik pa tule:
https://picasaweb.google.com/114400986607884783562/Vernar

Včeraj spet na Vernarju.
Okrog Tosca so pot popravili, saj so del poti odnesli plazovi. En ostanek snežnega plazu pomešanega z zemljo je še vedno na poti.
Pred Vodnikovim domom je za ta letni čas še veliko snega. Pot na Bohinjska vratca pa je kopna in se ogne manjšemu snežišču.
Verjetno ni treba ponavljati, da je s predvrha proti vrhu Vernarja nekoliko bolj siten in izpostavljen del. Sicer pa je vsa pot polna cvetja in čudovitih razgledov v raj pod Triglavom
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2014-07-19
http://www.petersfoto.si

Po dveh letih sem spet želel osvojiti strmo trdnjavo nad Vodnikovim domom.Seveda mi je brez težav uspelo. Vreme je bilo ugodno, volja tudi, skala se je včeraj okorog dvanajste ure že osušila.Lahko bi jo imenovla kar rožna gora Vodnikovega doma . Kar diši od murk in divjega klinčka.

Kdo v zadnjih dneh gor ali pa vsaj prečil iz Krme do Vodnikovega doma čez Bohinjska vratca (ali obratno)?

Pot čez Bohinjska vratca je kopna.

Prav lepa hvala!

A ima kdo informacije o poti na Vernar, so kakšne posebnosti, sneg?

Ni snega

Na Vernar samo ob lepem vremenu.
V zgornjem delu na predvrhu je potrebno izbrati pravo pot.
Ker je vrh precej manj obljuden in pot speljana po J in JZ znaš presenetiti kakšnega modrasa (ali pa on tebe:-)

V torek mimo Vodnikovega doma do Bohinjskih vratc in naprej po neoznačeni poti na Vernar.Pot je bila suha .Na nekaterih mestih zelo izpostavljena .Ne priporočam neizkušenim in vrtoglavim.Potrebno je kar nekaj kondicije in trezne glave.Pri spustu je treba biti ZELO previden in paziti na vsak korak.Planike so ravno začele cvetetipa tudi drugega cvetja je tu v izobilju.Na poti proti doline pa še skok na ravnotako neoznačeno in nezavarovano Ablanco.Škoda da na planini Konjščica ni nikogar,da vi pasel

Vernar-Činkelman...je, rekel, ko sva sedla na travi, zeleni, mehki travi...hja, je prehoden, AMPAK ni priporočljiv?!, tako navaja "Prle" v vodniku in ja, to sem izvedela na koncu prečenja...
Začetek v Krmi, nadaljevanje na Bohinjska vratca, kjer je pihalo "k pr norcih" in že sva se vzpenjala po strmih travah na vrh Vernarja, kjer bi sama turo zaključila, kakopak?! in ko sem z očesom "obliznila" nadaljevanje, hmmm, sem razmišljala, ma tip pa je za šale...
Se "okitiva" z opremo in že kar na začetku udari realnost, ki terja zbranost in se zaveš, da časa za počitek, predvsem miselni, tukaj ravno ne bo...ko sem gledala greben, res, ni mi bilo jasno, kje se pa tle čez pride, ampak se, seveda, ni pa priporočljivo, kot že omenjeno?!...malo prosto, malo na štrikcu, greben ozek, zelo zračen, pa malo gor, pa malo dol, pa take zanimive prečke, pa veeeliko drobirja, pa vse se kruši, pa kr vse je za sabo, tako, da ko si na štriku, je kr pravi balzam za glavo, čeprav veš, da past ne smeš, je pa vseeno drugače...po zadnjem, tretjem, "abzajlu" je sledil še samo vzpon na zaključni greben Činkelmana in potem sestop/ pristop na Cesarja, kjer je omenjena travica iz začetka opisa, hehe...
Sledilo je ležanje v travi in štetje pohodnikov na Triglav, ali raje kar avtobusov, od koder je velo veselje, glasovi, gneča, no, tukaj pa dva osamelca, po naporni turi, uživala in analizirala prečenje...sestopila čez Kurico, mimo Prgarce, nazaj v Krmo, na zasluženo "limonado"

hm, kaj napisati o grebenu...moje oči, moje doživljanje, moj občutek...vsekakor zelo zahtevno prečenje, cel čas si res na samem grebenu, ki je ozek, zračen, hkrati se otepaš pogleda v dolino, ki je daaaleč spodaj, teren je izredno krušljiv, oprimek raje 2x kot enkrat preverjen in seveda imeti s sabo nekoga, ki gleda z drugimi očmi in v mojem primeru, ki je bolj izkušen kot sama. Seveda glava naredi svoje, tako, da mirnost in globoko dihanje, moje misli na takih turcah.

...in ko presegaš sebe, svoje meje, neprecenljiv občutek in hvaležna za turco in za to izkušnjo. HVALA mojemu "vodniku" in sotrpinu, za zaupanje in da me je vzel sabo...

op. "trenutne" razmere od sobote 23.07.016, ampak dvomim, da se je kaj spremenilo, mogoče je kakšen kamen manj na grebenu