Višarje in Kamniti lovec

Hvala vsem za komentarje...

@otiv: ja, imaš prav, to je romantika v dvoje z visoko dodano vrednostjo!

Včeraj sem se podal proti Kamnitemu lovcu skozi dolino Mrzle vode in preko sedla Prašnik. Dolina Mrzle vode je ena najlepših alpskih dolin, samotna, po krivici zapostavljena in pozimi redko obiskana.

Zoprn veter v visokogorju mi je omogočil še en lep vzponček. Tokrat grem na sedlo Prašnik pod Kamnitim lovcem iz druge najlepše alpske doline Zajzere. Parkiram pri gostišču Prati Ojcinger, mirno, niti ne preveč hladno, sveže pobeljeno, samotno in očudujoče razgledno. Daljši opis na: www.turni-klub-gora.si

Tebi pa je veter omogočal čudovite razglede! Če bi bila burja, bi ti gotovo "pomagala" pri spustu!

Ko sem prebrala Igorjev opis o samotni in po krivici zapostavljeni dolini, se je v meni takoj porodila želja, da jo obiščem. Z Davidom sva se odpeljala do Trbiža, tam zavila proti Rajblju in po parih kilometrih je smerokaz za vas Riofreddo. Kmalu so dospe do parkirišča pri rumeni kapelci in od tam se nadaljuje s smučmi ali peš seveda. Včeraj je bilo parkiranih vsega skupaj štiri avtomobilov. No potem je nadaljevanje zelo logično in nezmotljivo. Ko se dospe do razpotja, se znajdeš zares v objemu gora in ta del mi je bil najbolj všeč. Ko zaviješ desno, se pot vijuga skozi gozd. Ko sva prispela do jase pod Lastovicami, sva obrnila. Prav tako se je odločil prijazni par iz Škofje Loke, ki se je vzpenjal več ali manj z nama. Zjutraj je bilo -8 stopinj,na jasi pa si čutil prijetno moč sonca. Vetra ni bilo. Prav lep dan, spoznanje novih krajev in novih oseb.

Lepo Sabina

Po dveh dneh v Karavankah, kjer je snega le za vzorec, me je spet potegnilo na romarsko pot. Spodaj na parkirišču je opozorilo, da je pot ledena, ker je snežilo in se je sneg sprijemal ni prav nič drselo, so se pa hotele nabirati cokle, a sem jim s preventivo to preprečil. Mimo Višarske planine je bilo danes prav samotno, pri "Lucovi" kapelici zavijem v levo in po utrjeni špuri v Krnico v klobuku. Tam zaslišim neko govorjenje ali bolj "ropotanje". K sreči so zavili v levo, jaz pa direktno pod vstopno "grapo" in peš s smučmi v rokah na vrh. Pozvonim za srečo, potem pa nesem smuči dol do sedelca, snega namreč na vrhu ni in odsmučam "grapco", ki je spodaj ozka za dolžino smuči (170 cm). Nadaljujem skozi Krnico in po moji varianti do ceste, ki pelje v Zajzero, lahko bi rekel, smuka po pršiču. Kužke nazaj gor in po cesti do planinske koče, kjer sva po dolgem času spet prijetno pokramljala z g. Mešnikom, brez zaključnega "ta kratkega" tudi tokrat ni šlo. Smučišče v Žabnico je bilo skoraj prazno, kakih 5 cm novega snega na stari podlagi je zgledalo kot, da bi smučal izven smučišča.

Super turo že po novem snegu si napravil, Igor!.Pravijo, da bo v Zah.Julijcih lahko namedlo največ, tudi do pol m novega snega.

V Zajzeri je bilo zjutraj skoraj 40 cm novega z rahlo skorjico. S kolegom se odpraviva do ceste z oznako 616. Nadvse se razveseliva gazi "samohodke" saj hitro ugotoviva, da bi tudi kot profesionalca težko v tako visokem snegu prigazila na sedlo. Kljub vsemu na določenem mestu zapustiva udobno gaz in potegneva špuro po "moji varianti" skozi gozd, saj nama bo tako olajšano smučanje nazaj. Višje spet prideva na cesto, gaz vodi še naprej in midva po njej do sedla Prašnik. Sonce, nov sneg, ki je z višino sedla dosegel dobrih 60 cm, kaj bi hotela še več. S sedla zavijeva na označeno pot, ki vodi h koči Pellarini, vendar gaz potegneva le do opuščene ute, zatem pa še nekoliko višje na sončno jaso od koder je eden najlepših pogledov na Viševa in Montaževa ostenja. Tam malo posediva, zatem pa odsmučava do ute in naprej po gozdnatem slemenu, vendar zaradi položnosti ne gre skoraj nikamor saj je snega, ki je ponekod že ojužen enostavno preveč. Zato zavijeva na vzhodno stran, kjer je sneg suh in krasno odsmučava do ceste. Po nekaj 100 metrih ceste zavijeva dol v gozd, kjer je bil sneg prava južna mora. No po cesti in z zaključkom po tekaški progi pa sva bila kar zadovoljna. Na splošno lepa tura v krasnem okolju. Tam kjer je danes posvetilo sonce bo jutri zanesljivo skorja. Priporočam, saj je tura v teh razmerah varna.
Sicer pa glede nevarnosti snežnih plazov nekaj tudi tukaj: http://www.grzs.si/?MenuID=1&NewsID=1048

Je bilo danes kaj sledi proti K. Lovcu Igor.
Lp, Jovan

S sedla Prašnik ni bilo nobenih sledi, z Višarij pa je nevarno za plazove, še posebej pred vstopom v Krnico v Klobuku in v sami Krnici.

Mora biti že lepa tale varianta iz Zajzere na sedlo Prašnik, če gredo »eni« tako pogosto gor, si misliva. In greva danes še midva pogledat tole reč. Tokrat so edina »oprijemljiva orientacija« Igorjevi opisi na tej strani, ampak se bova že znašla, si rečeva. No, do izhodišča ni problema, tekaško stezo, po kateri se začne, je nemogoče zgrešiti…potem pa… Zelo kmalu se odcepi ena smučarska sled, pa ne veva, če je prava… In da ne bi po nepotrebnem »zabluzila«, se posluživa najbolj enostavne in zanesljive variante – pokličeva »Info center Zlodej«, kot so mu dali ime na sosednjem forumu . Igor je v času najinega klica na poti v Sella Neveo, pa se odloči spremeniti načrte in se nama pridružiti. Nadaljujeva torej po tisti sledi, kasneje uspešno najdeva bukev z modro oznako in zavijeva v gozd. Po dobri špuri je vzpon udoben, kmalu prideva na cesto in po njej do sedla. Čudno se nama zdi, da Igorja še ni za nama. Res sva imela kar precej prednosti, ampak hodila sva pa tudi počasi in sva bila prepričana, da naju bo dohitel…Na sedlu razgled ni ravno prvovrsten in ko opaziva še eno zelo dobro špuro, ki očitno pelje nekam višje in se ravno odločava, ali bi krenila še malo naprej, zazvoni telefon…Igor naju sprašuje, kje sva…no, dobra je bila ta, ko se na koncu izkaže, da naju čaka že nekaj sto metrov nad sedlom (poznavalec seveda ni šel zadnji del poti po cesti, kot midva, ampak si je urezal bližnjico, ki ga je pripeljala tja gor višje od sedla)…kajpak pohitiva za njim, ponovno srečanje po nekaj mesecih je seveda veselo, potem pa nadaljujemo še kakšnih 15 minut do lepe sončne jase s čudovitim pogledom proti Viševi skupini…Sledi počitek, klepet, malo okrepčila, malo martinčkanja, sonce sicer nima neke moči, veter pa na srečo tudi ne, medtem ko se okrog Viša kar kadi, tako je pihalo tam višje….Smuka nič kaj zelo za pohvalit, ampak glede na to, da je najin turno-smučarski »staž« kaj kratek, sva nabirala izkušnje, kako je smučat pretežno po »skorji« in »gozdarit« . Ampak pod črto pa zelo lepo preživet dan v nadvse prijetni družbi.

Po včerajšnjem vetrovnem smučanju na Kaninu in čudovitih razgledih, se za danes odločiva, da je treba spet kam višje in izbereva že nekaj časa načrtovani Kamniti lovec. V dolini se opremiva, ena z bordom, druga z alpskimi smučkami in pancarji...ja, ja to pa je volja, moja ramena jo še zdaj čutijo, hehe. Malo pred Višarji pustiva bord in smučke ter jo mahneva na Kamniti lovec, kjer sva imele spet "žensko" prednost in delale gaz. Vreme sončno, toplo, razen na vetru...razgledi pa prava zimska pravljica. Nazaj po smučišču, dan je bil res čudovit
Hja, za zgornjo ekipo pa škoda, da se nismo srečali...

Rozka, ni vrag, da se enkrat ne "narajmamo" ...a vama Igor ni povedal, kam se gre tam okoli po turi na pivo

Ojla, Gita...nič ni Igor zaupal, kam na pivo, ko opraviš tak lepo vzpon, hehe. Se nama je mudilo, tako da sva zaslužen radler spile kar pri avtu
lp

Začnem v Žabnici, po romarski poti mimo Višarske planine in pri kapelici levo naprej do vrha Kamnitega lovca. Pot je kopna, so, ampak redke, flikce novega snega, ki niso ovira, je pa priporočljiva previdnost zaradi zdrsa, saj se sneg topi in so skale mokre. Danes vreme in razgledi čista desetka, tako da sem se na vrhu zadržala kar lep čas, saj je težko umakniti pogled od mogočnih sten Viša in Montaža...sledil je spust na Višarje, kjer brez postanka na najrazglednejši terasi in najboljšega kosila ne gre
Danes je bil ta pravi dan za preživeti ga kje višje

Lepo lepo rozka, kapo dol, danes je bil pa res prečudovit dan, zares simboličen začetek poletja

Jaz sem imel namen iti na Sv. Višarje v nedeljo, vendar se bom raje udeležil procesije Sv. Rešnjega Telesa, ki je sicer v četrtek, vendar pa bo procesija po nedeljski Sv. Maši. Jah je pač tako, da se na dveh mestih naenkrat žal ne da biti

Včeraj sem naredila lepo krožno pot. Po romarski poti na Kamnitega lovca, dol po drugi strani proti sedlu Prašnik. Na vrhu so me eni malo ustrahovali, češ da je pot zahtevna in da potrebuješ vso opremo za ferato, pa ni bilo prav tako. No, po tej stezi sem hodila do razpotja za Višarje in se vrnila proti izhodišči točki, toda po drugi strani. Do vrha je bilo nekaj obiskovalcev, tudi iz Pariza, nazaj pa samotno in lepo-zares veliko lepih dreves srečaš. V kapelici so se pripravljali na poroko in so bila tla posuta z rdečimi in belimi cvetovi vrtnic. Romantično!!!

Šla malo preverit snežne razmere...začela v Žabnici in danes prva stala na vrhu Kamnitega lovca, seveda, saj je bilo treba narediti gaz, hehe
Sneg ni ovira, pazljivost zaradi zdrsa večja, hja, pa nikar brez rokavic, pa kape, pa flisa, pa...

Ja pje Rozka, tebe pa res nič ne ustavi
Lepe fotke....