Veter, ki je bril okoli dreves je raznašal snežinke po zraku. V soju "čelke" sem lahko gledal ples kristalov pomešan z mojo sapo... To bi bil lahko začetek knjige, pa ne bom brezveze nabijal, mogoče tudi vsi nimajo posluha za to. Skratka, bil na Viševniku,tokrat so smuče šle z menoj! Na RP pripeljem v popolni temi, parkiram se pripravim in pot pod noge. Čeprav je snega malo(beri: zaškrta še vedno lahko) sem dobre volje. Po smučišču gre lepo, sam vlečem špuro, oz hodim kjer je peljal ratrack. Kmalu se ustavim pri drugi postaji žičnice in pogledam v graben. Jah, graben je bil ena velika žalost, zato se odločim in pustim smuči tam(kasneje mi postane žal). Kmalu sem na sedelcu in zatem še na vrhu. Lepo izkoriščeno jutro...
Razmere: od spihanega, trdega snega, do predirajočega do riti, do tanke skorjice. Smučanje čez pas ruševja more biti zgodba zase(vsak se pač znajde kakor se pač lahko), na vršnem delu Viševnika je trdo in pomrznjeno, veter je danes pihal kot za stavo. Graben pod sedelcem je poln kamenja in škrt, škrt. Od sedelca pa do vrha pa je mix. Špura je potegnjena, prav tako gaz
, ko sem se vračal sem srečal sigurno 15 turašev in 5 boarderjev, ter 5 pešakov. Lepo je blo!
Lpp