Viševnik

Pozdrav, molim za informaciju o stanju na stazi Rudno Polje-Viševnik, posebno me zanima prohodnost ceste do Rudnog Polja. Hvala, LP

Cesta je prevozna kot ponavadi.. Za razmere na Viševniku ti pa ne morem pomagati.. verjetno se udira..

Hvala Daaam

Danes sem bil gor, razmere sicer niso optimalne, vendar gre. Pot je večinoma dobro shojena in se ne predira. Je pa sneg (kaj pa drugega) razmočen

Krasen dan. Na štartu je rahlo deževalo, nekje na pol poti je posijalo sonce, malo višje pa sneženje . Vrh je ob prihodu sameval,torej samo jaz in kavke Jaz obožujem sneg v čisto vseh različicah, tako da....krasen dan

Vreme, kot se je napovedovalo za ponedeljek,je bilo jasno treba izkoristiti. Že v petek sem se nekako odločila, da bi loh zdej prišel na vrsto Viševnik, na katerem v zimskih razmerah še nisem bila...Želja, da grem gor v snegu, se je smukala po glavi že juhuhu dolg časa, zdej končn je pršlo tud to na vrsto.
Startale smo seveda na Rudnem polju ob kar pozni uri. Snega je tu še precej...vsaj na parkingu je zgledal tm cca. 1,5 al pa clo 2m. Hoja po tekaški progi poteka lepo v senčki, k je bolj kot za gor dobrodošla ob sestopu. Hodile smo sicer same, smo pa nekak predvidevale, d bo vsaj kkšen turaš tm gor nekje vijugal po belini. Na smučišču že prou kmalu začutmo tisto poletno vročino, k nas je pol spremljala kar celo pot. Tko se je začel tud mau udirat,ampak je blo še znosno. No,tm nekje na sedlcu se odprejo čudoviti razgledi na...uf,koko deleč seže pogled....te mika, da bi kar tm zaključil vzpon pa se ulegel na sneg pa preprost užival...Tko smo tle mau pošklocale, pol pa rinle naprej. Vročina je prou poletna, tko da smo prou hrepenele po mau senčke....Gor na vrhu je blo vidt dva turaša, tko d smo ble tist čas samo me tri peš. No,k smo pa pršle po 2,5h na vrh,smo ble pa same....in kok je blo to fajn. Prouzaprou men ni lih jasn koko je lahko proti Kačjemu robu vse shojen, ker je vidt iz vrha na greben same opasti...Uživale smo v sončku, pa v razgledih, nekoliko manj pa ob poslušanju bobnenja in plazenja padajočega snega. Najbolj je padal dol iz Rjavine, nekej pa tud iz Malega Draškega Vrha. Čez kkšne dobre pou urce dobimo družbo...2 pešakinji-pomoje kar redni obiskovalki,pa enga krpljarja. Nas je vse kar mau strah ratal, k smo tist bobnenje poslušal. K sem pogledala na Kredarco, sem najdla nekoga,k je šel tud gor, jz predvidevam,da je bil seveda turaš. No,tm okrog 13h smo jo počas popihale dol...Je šlo do sedlca še kar nekak, pol pa, bolj nižje k smo bli, bolj se nam je udiral...hehe, vsej men, k nisem lih šlang....Vročina je bla še vedno neznosna. Ko smo prišle na smučišče, smo vse srečne hodile po senčki, da se nam je obraz mau pomiril od sončne pripeke. Sledil je še cca. 15 min hoje do izhodišča.

Končno sem prišla na Viševnik tudi v zimskih razmerah. Tega si želim še velikokrat, pa v bistvu samo zato, ker sem nad belino v gorah navdušena. Čakam samo še na tiste prave zimske razmere, da končno uporabim tudi velike dereze, ki jih tokrat ni bilo treba uporabit. Spet sem se imela super, hehe, pa sej se mam vedno....ker hribi so res zakon.

Še smučat začni, potem boš v hribih pozimi res uživala , z malo volje ne bo problem .

Bohinjsko jezero pa res, Blejsko pa iz Debele peči

Hm hm, se opravičujem....že popravljam napakco.@lubadar,hvala.

Sem bil včeraj pozno dopoldan, snega je še dosti, se vdira. Plazov z Rjavine, o katerih piše katty, ni bilo slišat.

Včeraj nama je Viševnik postregel malo mešano,če se izrazim po gostinsko.Malo sonca in veliko oblakov iz katerih je priletela kaka kaplja dežja.Narava tod je čisto spomladanska in ob pogledih na zasnežene vršace, pa ne dobimo občutka,da je že junij. Vremenu primerna je tudi pot,mokra in ponekod tudi spolzka.Za ljubitelje regrata še pravi čas da si ga naberete za solato,odličen je. Izlet sva zaključila na Uskovnici,seveda s štruklji.

Štruklji in regrat...mmm

Miri in še kavica

@Vito: Super, Vito, hvala Ti.

Ati pa zna

Pa sva jo ukanila – vročino namreč . Medtem ko je dremala in ni kazala »mišic« , sva midva vzela pot pod noge in se povzpela na Viševnik pričakat sončni vzhod. Ker nisva točno vedela, kako hiter ali kako zaspan bo korak, sva vzela malo rezerve in na koncu na vrhu debelo uro čakala, da se je »predstava« začela. In bila je lepa, kot je lahko lepa le v gorah. Ne glede na to, katero ponovitev gledaš, vleče vedno znova.

V primerjavi z »dolinskimi« temperaturami zadnje dni, naju je na vrhu pričakal pravi "sibirski" mraz. Jugozahodnik ni bil v teh zgodnjih urah prav nič prijeten, ampak je rezal do kosti. Če ne bi imela polna nahrbtnika toplih oblačil vključno z rokavicami, bi verjetno kar obrnila. Je bil pa za nekaj tudi dober – veter namreč. Je oder pometel – beri: oblake razpihal, da je sploh bilo kaj videti. Kajti zgodnje jutro niti slučajno ni bilo tako zelo jasno, kot so vremenarji obljubili.

Sestopila sva na Srenjski preval in naprej čez Kačji rob nazaj na Rudno polje – meni najljubša pot na Viševnik, daleč lepša kot »normalka«. Na tej strani je v »dolinici« še nekaj snega, ampak ne predstavlja prav nobene težave.

Mmmm Gita, tole me pa spominja na dve leti nazaj, ko sem približno enako, tudi prekmalu čakala na vzhod na Viševniku. Le da sem za vsak slučaj s seboj imela tudi spalko in termovko čaja.Take tišine ne prej ne pol nisem več doživela.

Lidija, naju je pa termovka kave pokonci držala ...drugače pa ja, posebni trenutki, ki ne grejo v pozabo...

Danes sva bila s kolegom na Viševniku. Obiska je imel zelo malo, verjetno je temu botrovala zelo nizka temperatura in razmeroma negotova vremenska napoved (oblačno, vidljivost zelo uboga). Snega na poti od smučišča navzgor ni več na poti. Kasneje sva nadaljevala še na MDV in preko Srenjskega in Studorskega pravala nazaj do izhodišča pri smučišču. Proti Studorskemu prevalu sva nekajkrat prečila par metrov snega, a nikakor nič nevarnega.

Ob kateri uri približno moraš štartat na Rudnem polju, da ujameš sončni vzhod nekje v bližini vrha?