Danes je bilo na Viševniku vsaj 50 obiskovalcev, večina peš, nekateri s krpljami, smučmi, videl sem dva borderja in enega split-borderja. Na sedelcu med Plesiščem in Viševnikom sem srečal prijaznega gospoda (s še bolj prijaznim kužetom). Povedal je, da je zjutraj gazil sam (peš), do vrha je potreboval okrog 4 ure. Kapo dol! Skladno z zapisom PFranci-ja, je prehod čez rušje res komaj mogoč, oz. ste ga naje... Zgaženih je več variant poti, če si brez smuči ali krpelj, se ugreza povsod. Sam sem bil s smučmi, precej pozno, nasproti so prihajali sestopajoči pohodniki, ki se jim je v ruševju zoprno ugrezalo, neka gospa (ali gospodična) se je tik pred mano potopila krepko čez pas. Z relativno skromnim snegom prekrito ruševje ima seveda svojo moč, gaz ni stabilna, pa četudi gre prek nje 50 ljudi...
Vreme je bilo, v nasprotju s pričakovano visoko oblačnostjo, naravnost božansko, jasno. Depresivna megla se je upirala do višine slabih 1800m, nad to višino pa je bilo jasno, viden je bil komaj kakšen oblaček. No ja, Triglav je imel svojo oblačno kapico, tako tudi Rjavina. Videlo se je daleč naokrog - Vogel je bil v megli
, Kalški greben pa na soncu, vsaj na pogled so bile vse vidne gore pocukrane s snegom... Čisto prava zima!
Zaradi premalo snega bi bila smuka z vrha malo čudna, ta dan smo vsi vozili z rame tik pod vrhom. Sneg je bil suh, a precej težji od pršiča, sem ter tja rahlo kložast, posebno past za smuči so predstavljale rušnate veje v območju nad Plesiščem.
Pri razcepu poti za Kačji rob se je začela zoprna megla.