Visoka Bela špica - Cima Alta di Riobianco

Čestitke Uroš, za obe turi. Tako se dela, rana ura, zlata ura.

Uroš, če boš kdaj kombiniral vzpon na VBŠ s pristopom po grapi (Canale della Trincea), ki se odcepi s poti Saškega kralja, boš s turo še veliko bolj zadovoljen.

Res lepa in nepozabna Visoka Bela Špica. Uroš, verjamem, da se je tudi tebi za vedno vtisnila v spomin.
Mimogrede, Drago, 'tvoja' omenjena grapa zanima tudi mene. Lani mi je priletelo na uho, da je v grapi prišlo do podora. Veš kaj o tem?


Lp.

@Uroš čestitke za Solo vzpon

najprej čestitke za vzpon tudi z moje strani, ko se boš navadil še fotke podnaslavljati in opisati, kaj predstavljajo in kaj pomenijo - tako kot dela žal sicer vse manj tukajšnjih obiskovalcev foruma, pa nam bodo tvoji prispevki morda še bolj zanimivi.

Stane, nič ne vem o podoru. Letos nisem tam hodil.
Če pa je bil, pa je bil po moje v srednjem delu, kjer se je pred dvema letoma že ločevalo od stene... Samo tam je krušljivo.
Ampak to verjetno ne bi smelo veliko vplivati na prehod, ker je tisti bolj gladki del nad tem delom.
Je pa to bolj nakladanje, ne pa opis trenutnih razmer

Drago, tudi 'nakladanje' je kdaj sila koristno.

Lp.

Mimogrede k tej temi se eno vprasanje. Predvidevam, da v bivakih Gorica ni odej -je treba imeti vse s seboj; ali se motim? Hvala za morebiten odgovor!

Mislim, da odeje so noter. Če me spomin ne vara

Noter v bivak nisem gledal, ker je bilo zunaj pri bivaku nekje 10 Čehov, kateri so imeli tam dopust, in nabijali radio, sušili perilo, kuhali.... sem šel raje nazaj v dolino in prespal v avtu ! Se pa sprašujem kje je tu kontrola.... Res vedno več je teh dopustnikov po gorah, ki si bivake kar prisvojijo... Žal !

ojej; hvala vseeno obema za info.

problem je velik, kje bi dobili toliko prostovolcev za kontrolirati bivake v juliske alpe pri nami v italiji in isto pri vami? kako poteka pri vami v sloveniji kontrola? pri nami ce takih cekov ali poljakov kaj opozoriš te ne jebejo - po domace povedano- , slišal sem da je ena turisticna agencija ker organizira-promovira te"dopuste" v bivakah, ali ima nekdo kako uradno informacijo? jaz sem že obvestil uradno predsednika našega CAI FVG( PD FJK), rabimo pomoc vsakega in informacije da lahko uradno kakor pokrajna FJK se bi nekako rešili iz tega,hvala za morebitne info , PD CAI Tarvisio.

Kakšno pomoč, če vas "ne jebejo"?

Vzpon na VBŠ brez posebnosti. Začnemo na Poti Saškega kralja in se po grapi Trincea prerinemo v Zgornjo Krnico Belega potoka. Tu obrnemo levo, v grapo, ki pada z Zgornje Škrbine Belega potoka, po kateri pristopimo na omenjeno škrbino. Sledi vzpon in sestop po normali smeri, III-/II. Pri vzponu se varujemo, sestopimo s pomočjo spusta z vrvjo.

Pravijo, da je petek, 13.tega nesrečni dan. A ta petek ni bilo tako, zame je bil nadvse srečen dan.
Stati na vrhu tako čudovite gore, kot je Visoka Bela špica, je kot zadetek na tomboli, saj ne moreš verjeti, da si med tistimi izbranci, ki so stopili na njen kraljevski vrh. Od vseh strani čudovita, lepa, drzna in še malo nazaj skoraj nedostopna. Zato je veselje na vrhu toliko večje.

Je bila dolgo zaželena in občudovana, a načrtovana le kratek čas. Se je moralo poklopiti vse: druščina, vreme, prosti čas.
Smo se zbrali ob dogovorjeni uri na parkirišču pri mostu in se ob žuborenju vode Belega potoka povzpeli mimo Brunnerja do bivakov Gorizia, kjer smo si res vzeli čas za počitek in občudovanje. Že prej smo se pa ozirali proti plezalcema v Severnem razu VBŠ in nekaj časa spremljali njun napredek. Tone je poznal vse detajle, saj je bil le dva meseca prej v njuni smeri.

Okolica bivakov je nepopisno lepa, da te kar zamakne, bi kar sedel tam in užival. Občuduješ kozoroge, ki radovedno postopajo prav v bližini, gamsi so se brezskrbno pasli malo višje.
Smo se tu razdelili, mi trije smo šli proti sedlu pod VBŠ, Tadeja pa proti Krniški škrbini.
Na Zg.škrbini Belega potoka smo se odločili, da se kar opremimo z vsem kar imamo, saj je bilo nošnje na hrbtu že dovolj. Pa je bila to edino prava odločitev, saj se stena včasih postavi kar precej pokonci, zato je bilo veselje ob zadnjem sidrišču, ko stopiš na rob travnate oaze, toliko večje.
Iz sence stopiš na sonce, svet se ti odpre in le še nekaj sproščenih korakov (vsaj zdelo se mi je tako) do razkošnih pogledov, ki so v petek segali prav do zasneženih Visokih tur.

Sreča ti vzame dih, besede so enostavno odveč. Ko gledaš na svet okoli sebe z vrha VBŠ, se ti zdi, da ti je bilo nekaj podarjenega, kako ne, saj je še malo nazaj živelo le v sanjah.
Pa je bilo potrebno tudi sestopiti, to smo opravili s spustom po vrvi, saj je to v tem svetu najbolj varen način. Tura je namreč zaključena šele takrat, ko spet stopiš na škrbino in se lahkih nog spustiš po melišču.

Da je bila tura dobra, smo se strinjali vsi in ji nazdravili v gostišču pri Rabeljskem jezeru. Še Rabeljske špice so v petek bolj žarele kot običajno.

Krasno. Večino bi jih lahko dala v okvir,kot 13.

hvala, miri

Je slika 18 posneta v SZ razu?

veš da, čudila sem se pa tudi sama