Visoka Rateška Ponca

Doberdan, obvestim da varovana pot nad Veliko Ponco-via ferrata alla Ponza Grande- je sedaj obnovlijena in odprta (kraj Belopejških Jezerih- koca rifugio Zacchi), delo so napravili ekipa gorskih vodnikov iz Trbiža, lep pozdrav, Alessio za PD CAITARVISIO.

Zanima me primerjava težavnosti direktne ferrate na V.Ponco (Plemenice, Kopiščarjeva na Prisank ....)
Hvala in lep planinski pozdrav!

Lep pozdrav!

Sama ferata kot taka je bolj kratke sorte, vendar pa se dostop do nje kar vleče.Sam dostop do ferate je dobro označen, kar pa ne velja za plezalni del, saj se je v večjem delu potrebno razgledovati po kamnitih možicih za orientacijo(prehod in vzpon po grapi).Jeklenice so popolnoma nove, klinov in skob pa skoraj ni.Takega načina varovanja pri nas ne poznamo.
Je pa po zahtevnosti kar primerljiva z zgoraj omenjenimi potmi.

prosim informacijo - ima še kaj snega na Poncah?

Ponce so zasnežene, sicer ga ni veliko, ampak tole je najbolj zoprno, ker ni ne tič ne miš.

Thnx!

Zanima me ali je pot na Ponco iz Belopeškega jezera dostopna. (varovala)

V nedeljo 11.7. bil na Veliki Ponci z Belopeških jezer(Via Alla ).Stanje varoval odlično.Veselo na pot.

22. 6. 2011. na Visokoj Ponci z Belopeških jezer. Snega ni, razen par krpic ki ne ovirajo sprehod... Varovala v dobrem stanju...

Wine, kako je pa kaj greben od Velike proti Zadnji Ponci? Je kopen? Hvala za odgovor

Kopen, kolko je bilo mogoče videt z vrha.

Hvala

Končno sam na malo bolj resni turi! Obožujem samske in samotne ture, svobodo, neodvisnost, ko si pot in tempo lahko prilagodim po svojih željah in sposobnostih. Upam, da mi moji prijatelji iz kluba " optimistov " ne zamerijo te egoistične poteze . Rad imam družbo prijateljev, ko velikokrat " ušpičimo" kakšno bolj ali manj težko smer v naših gorah ( tudi zaidemo včasih ), vendar pa včasih potrebujem samotno pot, ko lahko obračunam sam s seboj, preverim lastno psihofizično stanje, razmišljam, opazujem...
Torej na praznični dan zakoračim iz Planice v Tamar ( ravno prav hoje, da se telo ogreje na primerno "delovno" temparaturo ), za domom se usmerim na pot proti Jalovcu, ko jo po nekaj minutah zapustim ter zagrizem proti Srednji Ponci. Pot je vseskozi dobro sledljiva, brez kakšnih posebnosti, čeprav strmina ne popušča vse do vrha. Tik pod vrhom Sr. Ponce prejmem poziv od Janeza: " Živjo, Stane, jaz danes s svojo družino kolesarim v okolici Kranjske gore in na Vršiču, tako, da se lahko Z Visoke Ponce spustiš po ferati do Belopeških jezer, tam me počakaj, pridem z avtom pote." Srce mi veselo zaigra, prekrasna ideja, torej iz Tamarja preko V. Ponce do Belopeških jezer. Lepše ture na tako lep dan si pa res ne bi mogel zaželeti. Da pa bo mera polna, pa sem na vrhu Sr. Ponce srečal Borisa iz Otlice, ki se je ravnokar vračal z V. Ponce. Kar dolgo sva debatirala, saj veste o tistih običajnih stvareh, tudi kakšno sočno na račun sobotne slavljanke sva navrgla, " ja mlada je še in pa tako lepa tudi" sva razpredala. Počasi se posloviva ter jo mahneva vsak v svojo smer, Boris v Tamar, jaz pa se spustim v šrbino, tam grem, namesto po levem obvozu, kar po grebenu, ki je kopen, direktno do prvih jeklenic, ki vodijo proti vrhu V.Ponce. Po nekaj minutah poplezavanja pristopim na njen vrh. Uživam v razgledih, občdujem Mangart, Jalovec, še posebno si ogledujem greben od Sr. Ponce preko Struga, Vevnice na Kotovo Špico, ali mi bo uspelo prepričati moje drage prijatelje, da ga nekoč skupaj prečimo ?
Z vrha se usmerim proti severu na bljižnje sedelce ter ostro levo direktno v grapo, ki naj bi nakazovala smer sestopa. In res, že po nekaj višinskih metrih spusta pridem do prvih jeklenic, katere me po ferati varno pripeljejo v dolino. Jeklenice so v brezhibnem stanju, na nekaterih mesti so tudi zamenjane z novimi. Pri koči Rif. Zacchi si privoščim tisti čarobni zlatorumeni napitek, nato pa naravnost do Belopeških jezer, kamor prispem v pol ure hoje. Počakam Janeza, ki me odpelje v našo drago Planico in prekrasen dan je bil zaključen.

Drobne pozornosti polepšajo dan!

Sicer je to velikopotezna tura, vredna pravega gornika!

Včeraj 1.8.11 sva se s parkirišča pri Belopeškem jezeru povzpela na Visoko Ponco - via Ferrata.
Pri koči Zacchi sva pomalicala in se nato odpravila pod steno. po nekaj jeklenicah, sva se na vrhu grape usmerila levo na ferato. Ob jeklenicah sva se uspešno vzpenjala. Pot je dobro varovana, le na nekem delu malo pod lestvijo je jeklenica strgana (cca 3m). Na vršnem delu je dejansko potrebno biti pozoren na zbledele rdeče pike ali možice, da najdeš pravo pot, vendar je vrh že blizu.
Sledil je zame najbolj zahteven del, strm spust proti Planiški škrbini, kjer je na poti ogromno grušča in je potrebna izjemna previdnost, saj bi zdrs pomenil pristanek v Tamarju. Na delu kjer so jeklenice se vsaj lahko kam primeš in si pomagaš.
Na razpotju sva se usmerila proti Srednji Ponci in Tamarju, saj naju je tam čakal prevoz. Tudi na tem delu je nekaj zahtevnih prečenj. Pa dovolj opozarjanja.
Pot je čudovita in razgledna, saj vseskozi opazuješ Mangart in gore okoli njega, Planico, Tamar, Mojstrovke itd.
Na celotni poti od Belopeškega jezera do Tamarja, ki je trajala slabih 7 ur, sva srečala le dve omembe vredni bitji: kozoroga, ki naju je opazoval s pečine in italijana, ki se je spuščal proti koči Zacchi.

@robter
Če je preveč ljudi pa je več možnosti,da ti kaj na glavo prileti.
Srečno!

Belopeška jezera in okolica vedno znova pošlje kakšno vabilce. Visoka Ponca je bila danes cel dal v soncu in malo obiskana. Mimo koče Zacchi, ki je zjutraj še spala, pa po ferati na vrh, po naši strani navdzol in na Srednjo Ponco, potem pa do avta nazaj. Varovala v redu, kakšnih posebnosti ni, zahteva pa seveda pot zaradi grušča previdnost, posebej spust na naši strani. Ni za vrtoglave, ne za razvajence, razgledi, ki jih nudi pa... Malce je razpoloženje motil zvok helikopterja, a baje ni bilo hudega. Enkrat bo moral priti na vrsto še greben, tja do Jalovca ali do Mangarta. Vabi, vabi...

Tudi mi smo v nedeljo obiskali Visoko in Srednjo Ponco, vendar smo šli navzgor po "via normale", Lidija, pod vrhom Visoke in nato še Srednje smo se srečali. Pot, kot je napisala Lidija izpostavljena, tudi travnato pobočje je lahko pri spustu v mokrem neugodno. Lep pozdrav.

V nedeljo smo obiskali Visoko Ponco - via Ferrata in od tam nadaljevali na Srednjo Ponco.
Začeli smo pri Belopeškem jezeru do koče Zacchi. Od koče smo nadaljevali naravnost proti Visoki Ponci po jeklenicah, kjer se je začel najlepši del poti. Potem pa še vzpon do vrha Visoke Ponce.
O, razgledi, desetka je premalo , Mangrt, Jalovec, v vsej svoji lepoti, Mojstrovke, Triglav se mogočno dviga v daljavi, pa Montaž, Viš...
Po daljšem postanku smo z vrha Visoke Ponce levo sestopili na Srednjo Ponco.
Pot od Belopeških jezer proti vrhu je na začetku gozdnata, nato naprej od koče Zacchi pelje skozi rušje, dalje pa skalnata in prodnata, potrebna je pazljivost, čelada, in komplet za varovanje.
Sestop s Srednje Ponce nazaj do koče Zacchi in v dolino k Belopeškemu jezeru,lp

SV pobočje itaijanske strani Visoke Ponce je bilo kljub le rahli ohladitvi prava izbira.
Turo začnem pri Belopeških-Mangrtskih jezerih in hitro pridem do koče Zacci 1380m.Tam pa kar gor v strmino, ki ne popusti dosti do vrha Ponce(le pri travnih gredinah).Zašodrano strmo pot popestri zg. ferata, ki je lepo in drzno speljana proti vrhu.Srečo sem imel, da sem pod začetek zg. ferate prišel malo kasneje, kajti nek nemec iz Leipziga je s sestopom sprožil pravo kanonado kamenja.Ga srečam in pravi, da je ta vrh in kamenje kar hudičev in jo kaj hitro popiha v dolino.Na vrhu srečam še vodniški par iz Baške grape, ki pride za mano.Danes sta stala na Mali in Veliki Ponci-čestitke za premaganih 2000m višincev v obe smeri.Vrh se je hitro ovijal v oblačnost in meglo, zato sem skupaj z njima sestopil po smeri vzpona v dolino.