Visoki Rokav

Smuka po Rokavskem ozebniku je super, jaz sem ga na Big Foot smučeh predričal. Potem pa istega dne še Jugovo. Če je primerno mehak sneg, ali precej pršiča na trši podlagi, je božansko. Kar veliko je bilo strmin na teh kratkih "smučeh". (stran 126)

http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1995_03.pdf

Visoki Rokav (Poldov rovt - čez Brinje), 30.5.2020

Obeti so bili, da bo zjutraj še nekaj sonca pa sva izkoristila in sva okoli 3:20 štartala proti Visokemu Rokavu čez Brinje.
V 2 urah sva bila na Šplevti, kjer sva si nadela zimsko opremo za Rokavški ozebnik. Podlaga je bila idealna - snega v ozebniku pa še za izvoz. Na koncu ozebnika sva pustila zimsko opremo in se odpravila na vrh, kjer je za zadnjim velikim skokom še eno majhno snežišče za prečit (3 koraki).
Za par posnetkov je še vztrajalo vreme nato pa se je vse skupaj zaprlo.
Pri spustu sva 2x uporabila abzajl (zadnji veliki skok pred vrhom in prvi skok iz ozebnika).
Super tura za sobotno dopoldne.

Krasno Dave in Tjaško

Srečno

Hvala Dejko

13.6.2020 | Visoki & Srednji Rokav

Včerajšnji naval na Rokave, najbrž nas je bilo več kot 20 gor.
Definitivno za izkoristiti ugodne razmere za dostop čez ozebnik, dokler je še sneg. Snega razen v ozebniku ni več.

Moj, SUBJEKTIVNI POGLED NA TURO

Ker je bila napoved OK, sva včeraj ob 4.45 štartala iz Poldovga rovta čez Brinje, mimo Šplevte v Rokavški ozebnik. Na sedlu pod Šplevto nama pogled proti še v celoti zasneženem ozebniku izvabi nasmeška, saj bo prišla zimska oprema v popolnosti na svoj račun ;-) in se ne bo treba boriti s šodrom.
Dereze nadeneva pri malo večji skali na zasneženem melišču pod ozebnikom, palice pa tudi kmalu zamenja cepin. Sneg je bil okoli 8.30 v ozebniku že nekoliko mehak, pri sestopu pa še toliko bolj. Dvakrat naju v ozebniku skoraj presenetijo kamniti projektili, katerim se je s hitrimi gibi sem ter tja kljub njihovi hitrosti še dalo izmakniti. Brez nekaj malega šodra po čeladi in kolenu ni šlo, a važno, da so tisti v velikosti rokometne žoge odleteli mimo.
Štart v plezalni del sva zgrešila in namesto zajede skrajno desno, izbereva smer poleg nje v levo. Kmalu se znajdeva v zagati, dišalo je po štirici, varovanje praktično ni bilo možno, a drugega ni preostalo kot, da eden potegne štrik na free. Nadaljevanje je bilo potem lažje. Tu pa tam se je pokazal kak klin. Nazaj je bilo pa vse precej lažje, ker se je kolega spomnil idealne smeri.
Vreme je zdržalo, kar je najpomebneje pa, tudi štanti za abzajl, srečala sva dve "navezi" eno gorenjsko pri zadnjem abzajlu in eno gorenjsko-štajersko na začetku snežišča.
Žal nama je zaradi službe zmanjkalo časa še za sosednji Srednji Rokav.

Čestitke za opravljeno turo!
Bere pa se, kot da sta trikrat(!) imela obilo sreče...

Moram priznati, da res . Lahko bi se končalo tudi drugače. A ker je konec dober - vse dobro in se nevšečnosti hitro pozabijo.

Pozdravljen, Parkeljc!
Mogoče veš, a je kamenje letelo z vrha ozebnika ali z Rokava? (je bil kdo nad vama)

Tudi sama sva sprva pomislila na možnost, da bi bil gor kdo pred nama. Mislim, da je kamnita kanonada priletela sama. Namreč, v Poldovem rovtu ni bilo parkiranega nobenega avta, torej tudi nihče ni bil pred nama gor. Čeprav bi lahko kdo štartal od kje drugje. Najina pogleda sta takoj po prihodu na sedlo pod Šplevto vseskozi uhajala "tja gor", a nikjer nobenega, ne na Visokem, ne na Srednjem Rokavu ni bilo nikogar. Definitivno bi pa opazila sveže sledi na snežišču v ozebniku. Za nama pa sta bili dve navezi, ena ravno, ko sva zadnjič abzajlala, druga, še globoko spodaj na položnem delu pod ozebnikom.

Hvala ti za temeljit odgovor, @Parkeljc. Največja mora v ozebnikih so mi zračni izstrelki. Odkar me je pred leti prestrašil projektil v jalovškem ozebniku, ko je priletel z Jalovca, me zgrešil za nekaj deset cm in se raztreščil v steni Goličice. Zažvižgalo, zasmrdelo in pokadilo se je v drobcu sekunde. Kamen, ki se kotali po snegu je vseeno lažje nadzorovati, posebno, če je sneg južen, pa tudi ta lahko v hipu spremeni smer.
Srečno!

Jeba je to letece kamenje. Posledice kamna izpred 14 dni na Visokem rokavu.

Očitno si jo še "dobro" odnesel

Tisto, ko se ti tale Visoki Rokav izmika že od 12 leta starosti in ga čez slabe tri leta le doživiš Super tura, super ekipa, taka divjina in lepote, na vrh sem si rekel da bi lahko bil vsak dan gor, dokler se ga ne bi naveličal Ker pa Rokav meni pa Martinu ni bil dovolj sva pa splezala v Kotle (premal štrika za abzajl, smo pa pač po domače) tam se je razkadilo za 5 sekund, pokazali so se financarji in nepremagljivi duo D&D, norca sta grebenčkala od Široke Peči do Škrlatice!! Sprehodila sva še do vrha, res najlepši konci kar jih je

Brez zamere, ampak, da se ti Visoki Rokav izmika že od 12 leta…star si pa 15…je pa bosa.

Šele bo, zaenkrat še 14. Res si zagnan, skoraj preveč, v pozitivnem smislu. Se vidimo še kaj.
Srečno

O hehe, hvala za respect Primož, Dejan itak da se Po možnosti kje v teh koncih

Pozdravljeni!
Zanimalo bi me, če gre na Rokav kakšna lažja pot, opremljena z jeklenicami ali pa kar brez njih, da je markirana. Zanimalo bi me tudi, kje gre pot do bivaka 2, ker bi tam spal, da tura ni tako dolga. Ali se da na vrh ozebnika tudi iz druge strani, po možnosti, da ni za plezat.
Hvala!

Tam ni markacij in varoval. Ker pa se očitno tja podajaš prvič, ti svetujem spremstvo izkušenega gornika.

Hahahaha tale je pa Juša ornk razpizdu Pa še koga druzga... Majstr, nevem a se mal hecaš iz dolgčasa al ne, ampak tole vprašanje je pa out of context, ti bom razložu. Visoki Rokav je martulk, ko slišiš za martulk mej takoj v glavi alpinistične vzpone, brezpotja, da skale letijo, vse poka, vse kar primeš in povsod kamor stopiš, vse odleti v dolino, na rokavu ni zajle, ker je nimajo kam zabit. Martulk tudi ni področje, kjer bi folk začenju svojo "kariero" v zvezi z brezpotji, martuljek je divjina in pokanje, ko sm bil jaz na rokavu je vse dol letel, kamor sm stopu, pa sam da sem se mal odrinu je brez razloga dol zletel. Če bi že rad martuljk šibi na kurji vrh. Potem je tukej še dolžina ture, orientacija itd...če nimaš mal več kondicije (ponavadi če sem sam ali pa s kom, ki lovi moj tempo imam čas vrata oltar vrata 4h) ti vse tole toplo odsvetujem, se vidi iz tvojega pisanja, da si še nov v gorah, pejt naprej begunjščico, stol, košuto raziskvat, na lokalne hribčke, če jih maš kej šibi, da dobiš malo več kondicije, v kakšno alpinistično šolo, čez 2 leti tudi (če boš priden) vključi v svoje ture kakšne bolj naporne, npr. za prvo daljšo ti je idealen Grintovec, luštnih 1700 višincev, potem čez 3 leta, če boš - spet odvisn od tebe - dost priden pa začni po zajlah. Pa komplet si vmisli, potem pa za vohanje krušljivosti ti priporočam kočni čez kremžarco, pa čez mogoče kake 3 leta, če boš kočni dal čez in še kako brezpotje, da boš mal stezosledca, pejt z nekom, ki je že gor bil na Kukovo špico, da mal martuljšk šodr okusiš, na kak špik, potem pa, če boš imel alpinistično šolo (še najboljš) lahko začneš z Dovsškim Križem, potem Oltar, Velika M. Ponca, Škrnatarica, in potem rokav. Drugač s kotlov se da gor, je pa spet brezpotje pa ne tja rint, najprej je treba na Škrlatico skor in spet dol pa še tja v krnico pod dolkom lohk zletiš, tega pa razen, če delaš samomor, pomoje ne bi hotu, nočem bit vsiljiv al pa karkol, sam res ti odsvetujem, ti dam sebe za primer, zadnjič ko sem šu na oltar sam sem že dol v strugi potoka mal sfalu pol pa še tik pod vrhom oltarja sfalu plato in prišel preveč v levo v neko čudno steno iz neke zemlje, kaj bi js vedu, pač smo že zlezl, pršu sem čist na vrh oltarja, pa še megla je bla ampak ni nč hudga ker imam dost izkušenj, še tega se manjka da te nekje v dnini najdejo, meni je drugač pri oltarju še najbolj zahteven deliz grla dol najt ker se tam tut zmeri zajebem in pol čudne, zrušene dvojke pa trojke v rikverc plezam in izumljam nove kletvice, tako da ti lahko rečem samo NE model, stay safe! Pa fantje, prosm bodite nežni z njim, sej se vid da samo bere pa raziskuje in pomoje ni hotu nobenga ornk razpizdit Ti, sharpie, pa upoštevej moj nasvet, pomoje bojo drugi nasveti precej bolj divji in bolj strogi od mojega! Pa uživi!