Vodnikov dom

Pravi prijatelji. :-)

Macesni hitro se zlatijo,
ljube gore nam krasijo.

Lepo je doživeti ta čar,
v srcu se počutiš kakor car.

Velo polje danes je žarelo,
v meni od radosti je vrelo.

Ni verzov kot jih ati napiše. slikce povedo vse kako čudovit dan je bil

Starši smo ponosni in veseli,
da otroci so vzgojo razumeli....

Čestitke za turo in prečudovite slike.
Moram priznati, da letos pogrešam gore, ki jih zaradi sanacije poškodbe kolena ne morem obiskovati. Bo pa drugo leto bolje. Zato pa mi pričarate čudovite občutke ob objavi vaših tur in slik.

@panda, kaj drugega ti zaželeti,kot to,da bi mogel čim preje ozdraveti in ljube gore objeti.
Hvala in lep pozdrav!

otiv res si mjostr fotografije in čudovitih verzov.Pa varen korak še naprej.

@oldtimer55 hvala za lepe želje.
Gore in vse z njimi povezano me vedno razveseljuje in mi daje novih moči za življenje,ki v današnjem času ni nič kaj rožnato.
Srečno tudi tebi!

Danes pa na gorsko potepanje od planine Konjščice, Malega polja, ogled jezerca-ki poleti izgine, planine pod Mišelj vrhom ,planine Velo poljein mimo Vodnikovega doma nazaj.Studorski peval je zalit s snegom . Sredi dopoldneva dereze niso bile potrebne.Pot od prevala do Vodnikovega doma je mestoma uničena zaradi plazenja.Na Malo polje sem se spustil na križišču poti preden pridemo do doma-do Malega polja je sneg.Malo polje je precej vodnato. Ogledal sem si glavni izvir potočka in njegov konec na koncu doline. Jezerce za Malim poljem je-lepo. Poleti se posuši. Šel sem si še ogledat zapuščeno planino pod Mišelj vrhom-zgodovina. Nazaj pa na planino Velo polje-škoda -pomladanska neurja jo zasipajo s prodom. Pot do Vodnikovega doma je tudi mestoma uničena. Zgleda , da je plaz drvel prek terase in raztresel po pobočju klopi in ograje-terasa je prazna-na severni strani doma še veliko snega. Od doma gremo nazaj prek obširnih snežišč, ki so nekako do podora. Opoldne ni težav s prečenjem, ker se sneg zmehča-se ne udira.

Par sobotnih...

Zgleda ,da že tri leta ni nihče nič pisal o Vodnikovem domu. Včeraj sem se zelo zgodaj odpravil s planine Konjščice na Vodnikov dom, nazaj grede pa sem si privoščil še malo plezarije na Ablanco.

Kakšno pa je tole plezanje na Ablanco? Je pot sledljiva, potrebno varovanje?

Ablanca je dvatisočak, ki ga je vredno obiskati.Začnemo na Studorskem prevalu. Pot je neoznačena. Začetek je malo problematičen, ker se vzpenjamo po krušljivem drobirju in skalah.Poti dejansko v teh skalah ni .Nekako samo slutiš kje so se vzpenjali predhodniki. Prehodi prek tega skalovja se ti kar sami ponujajo.Držati se je treba bolj sredinske desne smeri. Ne smemo zaiti preveč v levo, ker bomo hitro v težavah.Plezarija ne preseže I. stopnje . Neizkušenim priporočam spremstvo izkušenih.Že sem pred leti videl tujce , ki so imeli problem predusem pri sestopu.Torej previdno! Skala pa mora biti suha. Včeraj proti poldnevu je bila že suha.

Kakšna je pot iz Pokljuke na Vodnikov dom? Zelo si želim priti do tja, sem pa zelo vrtoglava in me skrbijo prečenja. A je Vodnikov dom že prenovljen?

Hvala redbull. Izgleda kar za moje zmožnosti.

nič težkega ni na tej poti, brezskrbi, da bo šlo

Pozdravljeni.
Mene pa zanimajo informacije o zimski sobi pri Vodnikovem domu. Je odklenjena, dostopna za uporabo?
Imamo namen izkoristiti naslednji (morda zadnji)sončen vikend, pa bi nam prav prišla za prespat. Lep pozdrav

Uradno na PZS:
Vodnikov dom na Velem polju je zaprt. Prenočiti je možno v zimski sobi, opremljeni z 8 ležišči in odejami.

Včeraj sem šel samo do Vodnikovega doma . Štartal sem pozno na parkirišču pred planino Konjščico.Je bilo je vse zasedeno.Treba je parkirati zato nižje ob cesti.Sploh nisem vedel, da planina Konjščica že drugo leto nekako umira , če smem tako reči. Škoda , da se več ne pase. Na celotni planini ni bilo nikogar. Trava je seveda nepopašena -izredno visoka.Potoček pa se nato ne ozira in veselo žubori. Tudi višje pod Studorskim prevalom je izvir še vedno aktiven.Voda je prijetno osvežujoča. Nato pa naprej na pot k Vodnikovemu domu. Do Vodnikovega doma grem vsako leto ta čas , da poslikam gorske rože. Nisem pa nikjer našel rhelikanijeve murke ,ne pod Toscem. rastejo tam , kjer se odcepi pot za Tosc in pod potjo ,niti pri Vodnikovem domu.Že nižje pa sem našel rdeče murke.Je pa obilo drugega gorskega cvetja. Dom obratuje . Strežejo kar skozi okno.Oskrbnik je potarnal, da je obisk skromen-ni tujcev, ki so bili ta čas številni. Srečal sem sicer samo par Čehov.Letos ne bodo pokrili niti obratovalnih stroškov.Streže prijazen mlad fant.Ta mladina po kočah me je vedno navduševala.Usmeril sem na Tosc skupino mladih, ki naš gorski svet šele odkrivajo. Mladino je treba ustrezno usmerjati v naš gorski svet, kar se pa zgleda naša krovna organizacija PZS premalo zaveda. Največ naredijo za pohodništvo razni gorski forumi, kjer so poti lepo opisane in poslikane.Na drušvenih pohodih tako rekoč mladine ni.