Nekam sem morala, da bi prva stopila na nedotaknjeno snežno belo preprogo. Pa se zapeljem proti kraški lepotici, Vremščici.
Z glavne ceste zavijem na makadam, potem pa peš dalje. Pot je bila zvožena in poledenela, zato sem stopala po snegu. Pred mano le ene sveže sledi - hura, dosti bo še nedotaknjene beline
.
Zavijem na markirano stezo. Ves čas grem po snegu, ki ga ni prav v izobilju. Tik pod vrhom in ob spustu se prikaže tudi sonce, pa tudi skriva. Hodim počasi, saj je preveč snežnih umetnij, da bi jih kar spregledala.
Na vrhu vleče JV, zato uživaško pohitim po belem pobočju. Izpod čevljev mi prši sneg in majhne kepice snega se kotalijo pred mano in puščajo drobne sledi.
Ob povratku srečam nekaj pohodnikov, kolesarjev in takih, ki bi želeli z avtom po cesti, pa jim ni uspelo.