Vrh Krnice-Loška stena

Uf, ta je pa dolga. Kako pa je z odsekom Vrhom rup in Oblico, so vmes kakšna sidrišča in, ali sa da brez vrvi?
Hvala za odgovor.

Na tem odseku so uporabna sidrišča in krajša vrv, ki visi čez steno. Priporočam pa uporabo lastne vrvi.

Svicr, hvala ti za odgovor.

3.6. naredili krožno turo od učnega centra po poti proti planini Bali, vendar pred njo skrenemo levo ćez Mejo na jame v Slapcah, naprej čez Veliko Rupo in po gredini v Oblici na greben Loške stene, po skoku dosežemo Oblico 2246m, najvišji vrh današnje ture. Vrnemo se nazaj na greben, nadaljujemo na Vrh Krnice in po južnem grebenu se spustimo še na Kobilo 2098m. Po žlebu se spustimo v Malo Krnico in preko sedla sestopimo po slemenu Naklo k trdnjavi Kluže.

Kluže - Izgora - Vrh M.Krnice - Vrh Krnice - Kluže

Nedavno po priporočilu Slavka Frantarja/Čopka (GRS), mi ta vrh nikakor ni šel iz misli...
Tja, kamor poredko stopi človeška noga je občutiti že ob jutranjemu svitu vzpenjanja iz Kluž. Stezica vsezkozi lepo sledljiva, ki se na sedlu prečenja gostih strmih trav v temu obdobju proti grapi izgubi. Ravno tu se začne najlepši neokrnjeni del poti.
Gruščnata grapa, brezpotnim sladokuscem vidna že od daleč, ponudi lažje poplezavanje (st.I po levi strani), nato v strmih travah proti vrhu. Bujno rastje proti Vrhu Krnice preseneti z gadom na poti, ki se je sončil med šopkom planik.
Razsežnost dolge in naporne poti je na vrhu nagrajena z zarošenimi očmi navdušenja ob pogledih na vse strani.
Čudoviti dražljaj za naslednjič...prečenje po celotnemu grebenu do Briceljka v navezi.

hvala

Včeraj sem šel na ta krasen vrh po »grebenu planik«. Ne, ne gre za kakšno novo pristopno smer , le na grebenu od Vrha Male krnice vse do drugega predvrha je res polno tega cvetja… Dolga in naporna pot, a res vredna časa in truda, razgledi ob lepem vremenu so čudoviti.
Steza, ki vodi iz Kluž mimo Izgore do lovskega bivaka vseskozi po gozdu, je dobra, višje - ko pot pride na plano - pa je malo slabše sledljiva. Ob upoštevanju Miheličevega, Stritarjevega in Habjanovega opisa za to pot sem imel le en orientacijski kiks, ki mi pa ni vzel preveč časa.
Na sedliču pod Vrhom Male krnice je poti »zmanjkalo«, sledil sem le še »nosu« oz. navodilom prej omenjenih gornikov in ter prečil zoprno strmo pobočje pod omenjenim vrhom do vhoda v žleb, kjer sem se ob dveh rdečih črtah vzpel preko manjšega skoka in nadaljeval do izhoda iz žleba, kjer pa se je višje že zarisal končni greben. Vzpon do njega preko travnate Male krnice je strm (tako kot večina poti), že prej pa sem omenil številne planike na njem, odpirali pa so se vedno širši razgledi.
Vrh Krnice ima dva predvrha - šele, ko sem zagledal Log pod Mangrtom globoko spodaj, sem bil lahko prepričan, da sem res na pravem vrhu Prav ob možicu na vrhu si je prostor rezerviral majhen gad, ki je rezervacijo argumentiral z značilno obrambno držo Nisem ga motil in si za počitek izbral primernejše mesto.. Malo se je pooblačilo, razgledi na vse strani pa vseeno krasni…
Do teme sem imel sicer še kar nekaj časa, tako, da ob spustu nisem hitel, vseeno pa je krasnega dneva bilo (pre)kmalu konec.

V torek sem bil z mojim večkratnim sopotnikom Tonetom in njegovim prijateljem Radkotom na Vrhu Krnice. Začeli smo na parkirišču v Bavšici po poti proti Bali. Malo pred njo je še ostanek velikega snežnega plazu ki spominja na ogromno deponijo navožene zemlje. Takoj za plazom je potrebno zaviti v dolino in se po njej držati ves čas leve strani. Po slabi uri hoje smo prišli do jam v Slapcih. To sta dva naravna bivaka v katerima bi lahko prespalo 30 do 40 ljudi. Od tu smo zavili okrog skalnega pomola proti Velikim rupam, kjer bi morali zaviti desno proti grebenu pod Oblico, ali pa levo na Kobiljo glavo. Mi pa smo se odločili za najkrajšo in "najenostavnejšo" srednjo potjo, ki je vodila v grapico med Kobiljo glavo in Kobilo. Vendar pa se je na koncu grapica izkazaka za precej trši oreh kot je bilo sprva videti. Le Tonetovemu nekoliko tveganemu plezanju se imava z Radkotom zahvaliti, da nismo ostali ujeti v mišnici. Po izplezanju iz grape naju je varoval z petnajstmetrsko vrvjo, tako da sva tudi midva varno izstopila iz grape. Nadaljevali smo s plezanjem po izredno lepi in kompaktni skali na Kobilo. Od tu do Vrha krnice pa je bilo še dobrih sto metrov višine po travnatem grebenu. Nato je sledil razburljiv in za nekatere zelo dolg sestop v Kluže. To pa je posebna zgodba o kateri bo morda pisal kdo drug.

Čestitam za turo vsem trem! Zelo zanimivo je moralo biti! Imate morda kakšne slikce?

Tudi dežurni fotograf je bil Tone.

Ker se je Ivo kar lepo razpisal, ne bi preveč ponavljal. V četrtem stavku se je malce nerodno izrazil, vsekakor pa tu ni nikakršnih sledov poti, ki je v resnici ni. Med vzponom smo uživali, se razgledovali, saj s tega zornega kota redko opazuješ okolico. Od čudovitega strmega travnika, nekaj jam ob njegovem zaključku, do polja cvetočih šmarnic malo višje. Ker je bilo ugodno vreme, pa tudi Ivo je imel na svoji aparaturi vrisano smer vzpona, smo lepo napredovali. Malce nas zaustavi šele izstop iz krnice, katerega je Ivo že opisal, bi se pa dalo izplezat malce levo tudi brez štrika. Kot rečeno, je cel dan padlo trikrat po sedem kapelj dežja, v bojazni da ga bo kaj več, smo tudi spremenili plan sestopa in se usmerili proti Klužam, saj bi utegnile biti strme mokre trave kar zahtevne, čeprav smo imeli s seboj cepine.
Tu pa se začne zgodba, ki jo je Ivo končal. Tudi jaz ne bi globoko razpravljal,naj le omenim, da me je moj slab spomin izpred sedmih let malce zavedel in usmeril v napačno dolino. Posledico zmote so noge čutile še včeraj, saj so opravile 530m dodatnega, v spodnjem delu zelo strmega vzpona. Ker pa ima hudič mlade, raziskovanja še ni bilo konec. Pri lovskem bivaku, na višini 1350m zmanjka poti. Z RaDkom raziskujeva okolico, travca okrog njega popolnoma nedotaknjena, o kakšni stezici niti najmanjšega sledu.
Po 'žici' naju razveseli prijazen glas, da se morava vrniti dobrih 30 metrov, kjer bova ugledala neizrazito stezico, ki skrene levo v dolino.... Pred leti je namreč žledolom podrl veliko drevja, zato so v tistem delu stezico preusmerili. Na drugo dobro vilo sva naletela po sestopu v križišču pod trdnjavo Kluže, prijazen gospod naju je zapeljal do parkiranega avtomobila v Bavšici....
Na stara leta se bom imel res kaj spominjat

Bravo ekipa, tudi mene še čaka ta konec, upam da brez dodatnih višincev

” Na stara leta se bom imel res kaj spominjat.”
Tone, pa kje se že začne ta starost? Jaz se že en čas spominjam.

Zeeeelo dobro. Čestitke vsem udeležencem!

Tu je še ena tema, pred leti tudi na tem vrhu:
https://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=5525&stran=1

Matjaž, vsaj še enkrat bom šel tja gor. Med Oblico in Vrhom Rup imam še neporavnane račune.
Hja, pravijo, da kar te ne ubija, te krepi
Drago, bojim se, da se bo še prekmalu začela.
Neža in Bojan, hvala za čestitke.

Vrh Krnice/Loška stena/21.6.2020
Zaradi vremenske napovedi,vzpon na krnico preloživa za en dan,,ne glede na to da vremenarji zadnje čase naju spravljajo ob živce,,sva si rekla greva kar bo pa bo,in sva šla.Dvakrat sva poskušala in dvakrat skoraj pod vrhom obrnila,,rekla sva v tretje gre rado.danes upava da bova stala na vrhu.Vsak ki se odpravlja na vzpon na vrh krnice ve da ga čaka dolga,strma, in zahtevna pot z 1800m vzpona po strmi divjih brezpotji,visoke in mokre trave,obilo klopov,kač,kozorogov,gamsov ,razen človeške podobe.Danes je bil tak dan,vmes je še dež začel delati preglavice na strmem in travnatem brezpotju,,da ne omenjam sibirskega vetra.Lahko se sliši grozno ali noro,povem vam samo da sva brezmejno uživala v zakotni samoti,in neverjetnih razgledi .

Super slike, Hari, čez cel ekran. Še kakšen podnapisek, pa bi bile popolne.

1. 8. 2020 Kluže mimo lovskega bivaka in nadaljevanje poti v strmem gozdu . Svet se odpre in s krasnimi razgledi sva bila nagrajena. Slediva potki, dokler lahko. Tam kjer zavijeva ob jeklenicah desno pa ne najdeva poti, saj je ni in ob iskanju in vročini, kar toplo je bilo v tistih visokih travah se odločiva , da sestopiva in morda se še vrneva. Kljub opisom , ki sva jih imela s seboj in poskušala najti tisti del, kjer je postavljen možic, nisva našla. Sem šla pogledat na greben, kjer se mi je zdelo , da je prehod morda kje drugje. Tam ob tistem drevesu višje, ki ima kup kamenja . Previdno je bilo treba sestopit v visokih travah. Nobene kače ni bilo na spregled. Le klopi in pri bivaku polno lačnih komarjev. Najbrž zaradi vlage. Vseeno krasna tura. Da tu redkokoga srečaš , četudi je sobota in poletje. Midva nisva nikogar.

Darinka, zelo zanimiv izlet po zaraščenem brezpotju nad trdnjavo Kluže. Tudi fotografije so občudovanja vredne. Predvsem pa mi je všeč vajin prefinjen občutek, kdaj je pravi čas za varno vrnitev. Mnogo preveč je pa takih planincev, ki začnejo premišljevati o vrnitvi takrat, ko morajo priskočit na pomoč gorski reševalci. Srečno in varno še naprej!

Glede na včerajšnjo vročino je mogoče bolje, da nista našla nadaljevanja, saj je kasneje na poti sence bolj malo Zgodnja jesen je mogoče malo bolj primerna za obisk te poti, ob vročini je lahko kar utrujajoče...
Po prečenju ob jeklenicah bi morala nadaljevati s prečenjem pod grebenom v podobni višini čez grapo (kjer sta zasledila možic) in še malo kasneje poiskati pot na greben (še ena jeklenica), ki vodi proti z gozdom poraščeni špički (sliki 19 in 32). Malo preden po tem travnatem, ozkem grebenu (slika 33) prideta do gozda, zavijeta levo navzdol proti senčni travnati grapi in se po njej vzpneta do sedelca med Vrhom Male Krnice in prej omenjenim špičkom. Od tam je nadaljevanje - vsaj glede orientacije - lažje.